Mednarodni dan prijaznosti obeležujemo od leta 1998, ko je bila podpisana deklaracija o prijaznosti. Prve države, ki so ga začele obeleževati, so bile Kanada, ZDA in Singapur. Vsako leto na ta dan z deljenjem rumenih rož poudarjajo potrebo po preprostih dejanjih, s katerimi polepšamo življenje drug drugemu.
Uradni ambasador prvega organiziranega dneva prijaznosti je društvo Humanitarček, ki od junija 2016 po Sloveniji aktivno širi projekt »Naključna prijaznost«. Ob tem dnevu bodo po celotni Sloveniji razdelili preko 10.000 priponk. Vsaka priponka prinaša prijazno nalogo in ko je ta opravljena, si jo prejemnik pripne. Uradno skladbo za ta dan je odstopila skupina Okttober in nosi naslov Lep dan.
Mednarodnemu dnevu prijaznosti smo se pridružili tako, da smo s prijazno besedo, dejanjem ali le prijaznim nasmehom nekomu polepšali dan. Zadnjo šolsko uro smo zapisali naša prijazna dejanja, odzive in naše občutke, o katerih se bomo pogovarjali na razredni uri in jih sestavili v prijazen kolaž.
Ugotovili smo, da prijaznost nič ne stane, vendar dela čudeže.
OLYMPUS DIGITAL CAMERA
17. oktobra 2017 je v pokrajinskem muzeju Maribor potekal že petnajsti Mali simpozij. Udeležili so se ga štirje učenci naše šole. Tjan in Gal Premzl sta raziskala, kako se je skozi čas spreminjala gostilna Beno in ponudba v njej. Sedmošolki Timeja Tement in Zoja Dlouhy pa sta predstavili, kakšni so bili ženitovanjski običaji in hrana na poroki v začetku dvajsetega stoletja.
V soboto, 21. oktobra 2017, smo izvedli naravoslovno ekskurzijo. Obiskali smo ljubljanski živalski vrt, kjer smo si ogledali različne živalske vrste. V delavnici smo pobliže spoznali pitona in avstralskega ježka ter spremljali hranjenje morskih levov.
V Hiši eksperimentov smo izvajali različne fizikalne in kemijske poskuse, spoznavali slovenska narečja, delovanje vodnega kolesa, ločevali odpadke ter posneli kratek animirani film.
V Prirodoslovnem muzeju smo si ogledali okostje mamuta, zbirke živali, mineralov in fosilov ter občasno razstavo o morju. V Narodnem muzeju smo v kost poskusili narediti luknjico in tako spoznali, kako je neandertalec izdelal svojo piščal. Vonjali smo začimbe, ki so jih uporabljali v rimski kuhinji, odeli smo se v oblačila Rimljanov in si ogledali egipčansko mumijo.
Spotoma smo si ogledali Kongresni trg s kipom Emonca, Tromostovje in Prešernov spomenik ter slovenski parlament. Ekskurzija je bila zelo poučna.
no images were found
V petek, 20. 10. 2017, je potekalo področno tekmovanje v rokometu, ki so se ga udeležili tudi učenke in učenci naše šole.
Fantje so osvojili 1. mesto, deklice pa 2. mesto, si čimer so si zagotovili nastop v četrtfinalu državnega prvenstva.
Čestitamo!
no images were found
Povzeto po: http://sportu3p.blogspot.si/
Konec lanskega šolskega leta smo učence 6. razredov povabili k akciji »Ne v plastiko, zavij me v domišljijo«. Učencem smo pri ustvarjanju dali proste roke, pogoj pa je bil, da se uporabijo naravni in odpadni materiali.
Septembra je marsikdo presenečeno pogledal ob nekaterih zares domiselno zavitih zvezkih, delovnih zvezkih in učbenikih. Uporabljeni so bili različni materiali – od odpadnih kavbojk, majic z bleščicami, tapet, koledarjev, slik iz revij, koščkov sestavljank do jajčnih lupin, vrvic, koruze in še bi lahko naštevali.
V ponedeljek, 23.10.2017, smo za vse učence, ki so zvezek zavili »v domišljijo«, organizirali kuharsko delavnico. Zakaj vse? Težko smo določili najboljšega, saj je otroška domišljija presegale vse meje. Zagotovo pa so vsi sodelujoči ugotovili nekaj – pri ovitkih so privarčevali in hkrati našega okolja niso obremenjevali s plastiko.
Tjan, Ajda, Nika H., Klementina, Pia, Sevdije, Aneja in Nika S. C. so povedali, da bodo poiskali nove ideje in svoje zvezke v naslednjem šolskem letu spet ovijali – ne v plastiko, temveč v domišljijo. Pridružite se še vi!
Slike njihovih izdelkov lahko najdete v galeriji.
no images were found
Drage babice in dedki!
Naša šola sodeluje pri projektu Simbioza giba, ki bo potekal med 16. in 20. oktobrom 2017. V tem času bomo v šoli pripravili program, namenjen druženju in gibanju nas otrok in vas. Skupaj se bomo igrali različne igre, šli na sprehod in se pri tem neizmerno zabavali. To leto smo si zaželeli, da nas prav dedki in babice naučite igric, ki ste se jih nekoč igrali vi.
Veseli bomo, če se nam pridružite, skupaj bomo super ekipa!
Potrebujete samo dobro voljo, športno opremo in pozitivno energijo! Preglejte urnik vadbe, poiščite moj razred in se nam pridružite na uri športa.
| TOREK |
SREDA |
ČETRTEK |
PETEK |
| 17.10. |
18.10. |
19.10. |
20.10. |
| |
|
|
|
|
POŠ Marjeta
(1. in 2. razred)
(8.45 – 9.30) |
8. razred
(8.20 – 9.05) |
POŠ Marjeta
(3. in 4. razred)
(8.45 – 9.30) |
4.a
(10.10 – 10.55) |
|
3.a
(11.50 – 12.35) |
1.a in 2.a
(9.20 – 10.05) |
5.b
(10.10 – 10.55) |
6. razred
(11.00 – 11.45) |
| |
5.a
(11.00 – 11.45) |
9.razred
(11.50 – 12.35) |
7.razred
(12.40 – 13.25) |
| |
7.a dečki
(11.50 – 12.35) |
|
|
V kolikor se nam želite pridružiti kot učitelji, se do torka prijavite na telefonsko številko 02/ 686 48 59 (ga. Bednjanič), in sicer med 9. in 10. uro.
V četrtek, 28. septembra 2017, smo se prvošolci, drugošolci in učiteljice odpravili na pohod v Zlatoličje. Naš cilj je bil obisk pri družini Furek, kjer smo si ogledali zanimivo zbirko starih predmetov. Ob slikoviti pripovedi gospoda Srečka Fureka, sina Sandija in gospoda Ivana Klepa smo se popeljali v stare čase in si za kratek čas predstavljali življenje naših prednikov. Gospa Dragica pa nas je presenetila s sokom in sladkarijami.
Dnevi evropske kulturne dediščine je evropski projekt, ki v Sloveniji poteka pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Vsako leto izberejo drugo temo, ki je rdeča nit projekta. Letošnja tema je bila Voda – od mita do arhitekture, ki je povezovala naravno in kulturno dediščino.
Reka Drava, ki teče v neposredni bližini naše šole, je bila osrednja tema dejavnosti naših učencev in mentorjev, zato smo projektu, katerega namen je spoznavanje, ohranjanje in varovanje kulturne dediščine domačega kraja, dali naslov Teče mi, teče, Dravica …
Učenci so raziskovali vpliv reke Drave na nastanek Dravskega polja in dravskih teras. Spoznavali so naravne značilnosti obrežja reke, drevesne vrste poplavnega gozda in ptice, ki gnezdijo ali prezimujejo ob stari rečni strugi, ki je del Krajinskega parka Drava. Ivan Klep, predsednik Narodopisno zgodovinskega društva Starše, je učencem pripovedoval o mlinarstvu, splavarstvu in brodarstvu, s katerimi so se ljudje ukvarjali vse do izgradnje HE Zlatoličje pred skoraj petdesetimi leti. Ljudsko pripovedno izročilo rečnih vil so mladi lutkarji vpletli v svojo predstavo, najmlajši pa so prisluhnili Pravljici o Dravi. Ker je voda pogosto motiv literarnih in likovnih del, so učenci pisali pesmi o Dravi ter oblikovali skulpture iz naravnega materiala, ki so ga nabrali na obrežju reke. V ustvarjalnih delavnicah so učenci izdelovali mlinčke, ladjice iz papirja in barvali prodnike.
Na zaključni prireditvi, ki so jo s pesmijo in plesom povezovali mladi člani šolske folklorne skupine, so učenci projekt predstavili staršem in drugim obiskovalcem, izdelke, ki so nastali v delavnicah, pa so postavili na ogled v predprostoru šole.
Leonida Babič
