Preberi katero od daljših zgodb na tej povezavi . Lahko tudi poslušaš znane osebe, ki berejo zanimive zgodbice. Po elektronski pošti mi pošlji mnenje o knjigi v angleščini: naslov, kaj ti je bilo všeč, kaj ne, kateri lik je najboljši, kaj bi v zgodbi spremenil/a, kako? Velja za bralno značko.
8., 9. razred
Navodila za delo
Preberi katero od daljših zgodb na tej povezavi ali izberi kaj zanimivega na tej strani. Po elektronski pošti mi pošlji mnenje o knjigi v angleščini: naslov, kaj ti je bilo všeč, kaj ne, kateri lik je najboljši, kaj bi v zgodbi spremenil/a, kako? Velja za bralno značko.
V četrtek 24.10.2019 smo imeli 6.razredi angleško delavnico za Halloween. Na angleških delavnicah se ves čas govori angleško. Ko smo prišli v angleško učilnico, smo se najprej malo posladkali, nato pa posedli za mize. Pogovorili smo se o ameriškem prazniku Halloween. Nato nam je učiteljica razdelila zabavne učne liste. Učne liste smo reševali v parih. Ko smo jih rešili, si je vsak par izbral svojo bučo. Iz buče smo izdelovali »jack-o’-lantern‘ s«. Na koncu smo dali svečko v bučo in jo prižgali. Potem smo imeli »photoshooting«. Tako se je angleška delavnica končala.
V četrtek 22. 11. 2018 smo se učenci 7., 8. in 9. razredov odpravili v Narodni dom Maribor, kjer smo si ogledali predstavo ”A Christmas Carol”, ki je potekala v angleščini. Predstava je bila zaigrana po noveli ”Božična pesem”, ki jo je leta 1843 napisal angleški pisatelj Charles Dickens.
Zgodba govori o nadutem gospodu Scroogu, ki ni maral božiča in ga je preziral. Scroogu je bilo mar samo za denar. Nekega večera ga je obiskal pokojni poslovni partner Jacob Marley in ga posvaril, da ga bodo v prihodnjih nočeh obiskali različni duhovi. Tako se je tudi zgodilo.
Prvi duh ga je odpeljal v preteklost, v njegovo nedolžno mladost, kjer se je srečal s svojo zaročenko, na katero je popolnoma pozabil. Drugi duh mu je v sedanjosti prikazal, kako živijo ljudje v revščini. Tretji duh mu je nazorno prikazal, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, če se ne bo izboljšal. Tretji duh mu je s tem tudi odprl oči in Scrooge je postal boljši človek.
Ogled te predstave priporočamo vsem, ki jih zanima angleščina, saj je predstava poučna, zanimiva in smešna.
Noč čarovnic, ki se vsako leto praznuje 31. oktobra, je tradicionalni ameriški praznik keltskega izvora, ki ga obeležuje vedno več ljudi tudi pri nas in drugod po svetu. Kakšen je njegov izvor? Kako ga praznujejo? Kdo ali raje kaj je Jack 0’Lantern? Zakaj strašljive zgodbe in filmi?
Na angleški delavnici za 6. razrede smo poskušali na zabavni način odgovoriti na ta in še druga vprašanja. Okrasili smo učilnico, brali pesmi, napisali intervjuje čarovnicami, izrezali bučo, se posladkali, si ogledali strašljiv video in se zabavali. Pri tem so učenci pridno vadili angleščino.
V četrtek, 18. oktobra 2018, so si učenci na Prvi gimnaziji v Mariboru ogledali razstavo o Ivanu Cankarju z naslovom Romal sem po široki cesti, ki so jo pripravili ob 100-letnici Cankarjeve smrti. Po razstavi, ki prikazuje življenje in delo Ivana Cankarja ter njegove življenjske postaje, gledališke uprizoritve njegovih dram in prevode Cankarjevih del v tuje jezike, nas je vodila dijakinja Katja. Z ogledom razstave smo se spomnili, da je leto 2018 razglašeno za Cankarjevo leto.
V postopku odkrivanja sodelujejo učitelji, šolska svetovalna služba, starši in po potrebi zunanji strokovnjaki.
Odkrivanje poteka v treh stopnjah :
evidentiranje
identifikacija
seznanitev in mnenje staršev
1. Evidentiranje
Poteka na osnovi različnih kriterijev brez testiranj in uporabe posebnih ocenjevalnih pripomočkov. Predlagani kriteriji :
a) Učni uspeh – odličen, v 1. triadi se upošteva opisna ocena.
b) Dosežki – izjemni dosežki pri likovni, glasbeni, tehnični, športni in drugih dejavnostih.
c) Učiteljevo mnenje – ki si ga je o učencu oblikoval med vzgojno izobraževalnim procesom. Posebno pozornost mora posvetiti tistim učencem, ki kažejo znake nadarjenosti in nimajo odličnega uspeha, ki izhajajo iz socialno depriviranega okolja, drugačnega kulturnega okolja, ali imajo specifične učne ali vedenjske težave.
d) Tekmovanja – udeležba in dobri rezultati na regijskih in državnih tekmovanjih.
e) Hobiji – trajnejše aktivnosti za katere ima učenec močan interes in v katerih dosega nadpovprečne rezultate.
f) Mnenje šolske svetovalne službe – oblikuje mnenje na osnovi obstoječe evidence o učencu, z vzgojiteljicami, razrednimi in drugimi učitelji, knjižničarjem in mentorji interesnih in drugih dejavnosti.
V skupino evidentiranih so izbrani učenci, ki izpolnjujejo vsaj enega od navedenih kriterijev.
2. Identifikacija nadarjenih učencev
Zajema poglobljeno in podrobnejšo obravnavo evidentiranih učencev in vključuje naslednja merila :
a) Ocena učiteljev – učitelji podajo oceno o že evidentiranih učencih s pomočjo posebnega ocenjevalnega pripomočka, ki naj bi zajel naslednja področja :
razumevanje in pomnjenje snovi,
sposobnost sklepanja,
ustvarjalnost,
motiviranost in interesi,
vodstvene sposobnosti,
telesno-gibalne sposobnosti,
izjemni dosežki.
b) Test sposobnosti – individualni ali skupinski test (npr. WISC, Ravenove progresivne matrice…)
c) Test ustvarjalnosti (Torrancev test ustvarjalnosti)
Testa ustvarjalnosti in sposobnosti izvede in ovrednoti šolski psiholog.
Kot nadarjeni so identificirani tisti učenci, ki so vsaj na enem od kriterijev dosegli nadpovprečen rezultat : na testu inteligentnosti je IQ enak ali večji od 120, na testu ustvarjalnosti sodi rezultat med 10 odstotkov najboljših rezultatov evidentiranih učencev, na ocenjevalni lestvici za učitelje pa je učenec dobil nadpovprečno oceno na posameznem področju nadarjenosti.
Ugotovitev o tem, da je učenec nadarjen se sprejme na sestanku razrednega učiteljskega zbora, na katerem sodeluje ta tudi šolska svetovalna služba in koordinator za delo z nadarjenimi.
3. Seznanitev in mnenje staršev
Svetovalna služba z razrednikom seznani starše, da je bil njihov otrok spoznan za nadarjenega in pridobi tudi njihovo mnenje o otroku.
V prvi triadi se izvedeta samo prva in tretja stopnja postopka (evidentiranje ter seznanitev in mnenje staršev).
V drugi triadi (ali po potrebi v tretji) pa se izvede tudi druga stopnja postopka (identifikacija) ter se ponovno seznani starše in pridobi njihovo mnenje o otroku.
Za učence, ki so bili zaradi različnih vzrokov pri postopku odkrivanja izpuščeni, se postopek izvede v celoti v drugi ali tretji triadi.
Dokumentacija o nadarjenih se arhivira, vodi jo šolska svetovalna služba.
V prvi triadi poteka delo z nadarjenimi učenci predvsem v okviru matičnega razreda v oblikah notranje diferenciacije pouka, priporočljivo je le občasno krajše ločevanje nadarjenih učencev iz razreda (npr. pri samostojnem učenju, dodatnem pouku, raznih interesnih dejavnostih).
V drugi in tretji triadi naj bi se delo z nadarjenimi razširilo tudi na nekatere druge oblike, ki se večinoma organizirajo v okviru fleksibilne in delne zunanje diferenciacije, v okviru dni dejavnosti, pri izvajanju interesnih dejavnosti, dodatnem pouku, pri pripravi na tekmovanja, v okviru izbirnih predmetov…
O vključitvi nadarjenih učencev v posebne dodatne oblike dela morajo soglašati starši, v drugi in tretji triadi pa se upošteva mnenje učenca.
Osebnostne lastnosti, ki jih najdemo v skupini nadarjenih se nanašajo na različna področja : miselno-spoznavno, učno-storilnostno, motivacijsko, socialno-čustveno.
Miselno-spoznavno področje
razvito divergentno mišljenje (fluentnost, fleksibilnost, originalnost, elaboracija),
razvito logično mišljenje (analiza, abstrahiranje, posploševanje, sposobnost
sklepanja),
nenavadna domišljija,
natančnost opazovanja,
dober spomin,
smisel za humor.
Učno-storilnostno področje
široka razgledanost,
visoka učna uspešnost,
bogato besedišče,
hitro branje,
spretnost v eni od umetniških dejavnosti (glasba, ples, risanje, dramatizacija,,,),
motorična spretnost in vzdržljivost.
Motivacija
visoke aspiracije in potreba po doseganju odličnosti,
radovednost,
raznoliki in močno izraženi interesi,
vztrajnost pri reševanju nalog,
visoka storilnostna motivacija,
uživanje v dosežkih.
Socialno-čustveno področje
nekonformizem,
močno razvit občutek za pravičnost,
neodvistnost in samostojnost,
sposobnost vodenja in vplivanja na druge,
izrazit smisel za organizacijo,
empatičnost.
Pri učno neuspešnih nadarjenih učencih pa pogosto najdemo naslednje značilnosti, ki jih ovirajo pri šolskem delu :
nezainteresiranost za šolo in udeležbo v šolskih dogajanjih,
strah pred spraševanjem,
nizka samopodoba, pomanjkanje samozaupanja,
nesposobnost tvornega delovanja pri skupinskem delu,
učenca ni možno motivirati z običajnimi spodbudami (dobrimi ocenami, nagrajevanjem pridnosti, navdušenjem učitelja ipd.),
