Skoči na glavno vsebino

Značilnosti nadarjenih učencev

Osebnostne lastnosti, ki jih najdemo v skupini nadarjenih se nanašajo na različna področja : miselno-spoznavno, učno-storilnostno, motivacijsko, socialno-čustveno.

Miselno-spoznavno področje

 

  • razvito divergentno mišljenje (fluentnost, fleksibilnost, originalnost, elaboracija),
  • razvito logično mišljenje (analiza, abstrahiranje, posploševanje, sposobnost
  • sklepanja),
  • nenavadna domišljija,
  • natančnost opazovanja,
  • dober spomin,
  • smisel za humor.

 Učno-storilnostno področje

  • široka razgledanost,
  • visoka učna uspešnost,
  • bogato besedišče,
  • hitro branje,
  • spretnost v eni od umetniških dejavnosti (glasba, ples, risanje, dramatizacija,,,),
  • motorična spretnost in vzdržljivost.

Motivacija

  • visoke aspiracije in potreba po doseganju odličnosti,
  • radovednost,
  • raznoliki in močno izraženi interesi,
  • vztrajnost pri reševanju nalog,
  • visoka storilnostna motivacija,
  • uživanje v dosežkih.

Socialno-čustveno področje

  • nekonformizem,
  • močno razvit občutek za pravičnost,
  • neodvistnost in samostojnost,
  • sposobnost vodenja in vplivanja na druge,
  • izrazit smisel za organizacijo,
  • empatičnost.

Pri učno neuspešnih nadarjenih učencih pa pogosto najdemo naslednje značilnosti, ki jih ovirajo pri šolskem delu :

  • nezainteresiranost za šolo in udeležbo v šolskih dogajanjih,
  • strah pred spraševanjem,
  • nizka samopodoba, pomanjkanje samozaupanja,
  • nesposobnost tvornega delovanja pri skupinskem delu,
  • učenca ni možno motivirati z običajnimi spodbudami (dobrimi ocenami, nagrajevanjem pridnosti, navdušenjem učitelja ipd.),
  • slaba pozornost,
  • hiperaktivnost,
  • čustvena in socialna nezrelost.

Opredelitev nadarjenosti

V strokovni literaturi ni enotne definicije nadarjenosti.

Ena od najpogosteje uporabljenih definicij na svetu je definicija, ki je zapisana v ameriškem Zakonu o izobraževanju nadarjenih iz leta 1978.

Ta definicija najprej poudarja, da med nadarjene ali talentirane štejemo tako tiste z dejanskimi visokimi dosežki. Kot tudi tiste s potencialnimi zmožnostmi za take dosežke, in sicer na naslednjih področjih :

  • splošna intelektualna sposobnost,
  • specifična akademska (šolska) zmožnost,
  • kreativno ali produktivno mišljenje,
  • sposobnost vodenja,
  • sposobnost za vizualne in tako imenovane izvajalske umetnosti.
Prilagajanje dostopnosti spletišča