V ponedeljek, 8. aprila 2019, smo za učence 6. razreda organizirali ustvarjalno delavnico, v kateri so ponovili in utrdili svoje znanje o pisavah, ki so ga pridobili pri pouku zgodovine.
V delavnici so učenci oblikovali glinene tablice, na kakršne so pisali v Mezopotamiji, izdelali bralne trakove z egipčansko pisavo hieroglifi, spoznali vikinško pisavo, pisali s peresi in odtisnili žige v pečatni vosek, oblikovali iniciale, izdelali miniaturne knjige in spoznavali razlike med latinico in cirilico.
Učenci so zapisali, da so se v delavnici naučili veliko novega. Všeč jim je bilo, da so lahko ustvarjali in tako praktično spoznavali različne pisave. Z opravljenim delom so bili zelo zadovoljni.
V petek, 29. marca 2019, je bilo v Muzeju narodne osvoboditve Maribor 14. zborovanje mladih zgodovinarjev. Tema letošnjega zborovanja je bila »Moja družina je moja zgodovina«. Učenci so raziskovali svoja družinska drevesa, odkrivali, kdo so bili njihovi predniki, od kod so bili in s čim so se ukvarjali. Pogovarjali so se s svojimi starši in starimi starši ter pregledovali stare fotografije in dokumente.
Na zborovanju so sodelovali dijaki Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor in Gimnazije Murska Sobota ter učenci Osnovne šole Duplek, Pesnica, Prežihovega Voranca Maribor in Osnovne šole Starše, ki so predstavili devet referatov.
Tjan in Gal Premzl sta predstavila svojo družino in družinsko gostilno Beno v Staršah, katere otvoritev je bila leta 1959. Aljaž Toplak pa je predstavil Jokovo kapelo v Staršah, ki jo je dal v zahvalo za ozdravitev zgraditi njegov praprapradedek Jakob Gojčič.
Gost zborovanja je bil radijski voditelj in pevec Tim Kores, ki je z Urošem Doklom, muzejskim kustosom, predstavil zgodbo svojega pradedeka Martina Koresa, ki so ga nacisti v mariborskih zaporih ustrelili kot talca. Muzej narodne osvoboditve v svoji zbirki hrani njegovo poslovilno pismo.
V šolskem letu 2018/19 smo se vključili v mednarodni projekt Krokus, ki ga organizira Holocaust Education Trust Ireland (HETI), irska nevladna organizacija. V projekt sajenja čebulic rumenega žafrana v spomin na otroke, ki so bili žrtve holokavsta, so bili vključeni učenci 7. razreda. Projekt smo začeli izvajati jeseni, ko smo na šolskem vrtu zasadili čebulice. Ob 27. januarju, dnevu spomina na žrtve holokavsta, smo učence spomnili nanj. Cvetovi rumenega žafrana, ki spominjajo na rumene zvezde, ki so jih Judje morali nositi na svojih oblačilih v času nacizma, pa so se razcveteli spomladi. S svojim cvetenjem nas bodo vsako pomlad spomnili na žrtve holokavsta.
Na pobudo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco 21. marca obeležujemo svetovni dan poezije. Ob tej priložnosti smo izvedli v šolski knjižnici bralno srečanje v okviru projekta medgeneracijsko branje, na katerem smo učenci in učiteljice predstavili svoje najljubše pesmi in njihove avtorje.
Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki ga vsako leto obeležujemo 27. januarja, na dan, ko je bilo leta 1945 osvobojeno nacistično uničevalno taborišče Auschwitz, so učenci 7. razreda v šolski knjižnici pripravili spominsko uro z razstavo, v kateri so obudili spomin na ljudi, ki so tvegali lastna življenja in življenja svojih družin, da bi rešili preganjane Jude. Za njihov pogum jih je spominski center Yad Vashem v Jeruzalemu imenoval za pravičnike med narodi. Na zidu časti v vrtu pravičnikov v Yad Vashemu je zapisanih petnajst imen slovenskih pravičnikov, ki so reševali Jude na območju nekdanje Jugoslavije in v okupirani Sloveniji. Učenci so si ogledali tudi dokumentarni film z naslovom Tri obljube, ki prikazuje, kako je slovenski župnik Andrej Tumpej rešil življenje Antoniji Kalef in njenima hčerkama Matildi in Raheli. Boris Hajdinjak, direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, pa je učencem v predavanju z naslovom »Ali si človek, ali pa nisi. Tretjega ni.« predstavil slovenskega pravičnika Ivana Breskvarja in holokavst v severozahodnem delu Hrvaške. Učenci so spoznali, da so v času najhujšega genocida posamezniki, ki so jih vodili plemenitost, humanost in osebni pogum, poskušali nesebično pomagati preganjanim Judom, pri čemer so tvegali tudi svoja življenja. Dejavnosti so potekale v okviru projekta »ŠOA – spominjajmo se 2019«, ki ga ob dnevu spomina na žrtve holokavsta organizira Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.
