V Noči knjige, ki bo 21. aprila 2017, ste vabljeni, da med 18. in 22. uro doma berete in na spletni strani zapišete, katero knjigo ste izbrali in zakaj ste se odločili prav zanjo. Letos bodo v našemu druženju s knjigami sodelovali tudi učenci osnovne šole v Donji Voći na Hrvaškem, s katerimi sodelujemo v projektu Branje ne pozna meja.
(Skupno 138 obiskov, današnjih obiskov 1)
Pozdravljeni, drage bralke in bralci!
Še dobra ura nas loči od velikega dogodka, od našega skupnega večernega druženja, ki ga bomo preživeli ob dobrih knjigah. Če še niste, pobrskajte po knjižni polici in izberite knjigo, ko jo boste brali nocoj. Seveda se nam ne pozabite pridružiti na tem mestu in zapisati nekaj misli o knjigi, ki ste jo izbrali.
Veselim se druženja z vami.
Vaša knjižničarka Leonida
Knjigo, ki jo berem, sem izbrala zaradi Monike, ki je tudi na njeni naslovnici. Monika pa ni kdorkoli, ampak …
Tega pa še ne bom razkrila. Naj ostane še nekaj časa skrivnost.
Ali je Monika mačka in se z njo pogovarja Kajetan Kovič?
Drži. Monika je slavna mačka pesnika, ki ga vsi poznate po njegovem mačku Muriju. Toda Monika ni kot Muri črna kot nocojšnja noč knjige. Monika je, kakor jo je poimenoval pesnik, »domino muca«, verjetno zaradi njenega črno belega kožuščka. In ker je Monika, kot večina mačk, zelo pametna, se pesnik z njo pogovarja o najrazličnejših rečeh.
S to kjigo imam načrt. Naslov in kratka vsebina sta me takoj prevzela. Je na mojem bralnem seznamu.
Vem, da jo bereš, ker imaš tudi sama mačke.
Prebrala sem knjigo Matilda.Priporočam vam jo ,ker je zanimiva ,smešna in zabavna.Moje najljubše poglavje je bilo Vološkarca.
Matilda je posebna deklica , ker je samostojna, modra ,ima nadnaravne moči.V življenju nima sreče ,ker ima nerazumevajoče starše,potem pa vseno najde osebo(MEdico) , ki jo razume.Če bi bila jaz Matilda,bi pospravljala sobo z nadnaravnimi močmi.
KONEC
Pozdravljena, Eva!
Matilda je res prav posebna knjiga, ki jo generacije slovenskih osnovnošolcev berejo že dve desetletji. Njeno sporočilo o pomenu branja, izobrazbe in pravih vrednot pa bo vedno aktualno.
Uživaj v branju še naprej.
Tudi jaz sem Matildo prebrala z užitkom, še najmanj sem razumela ravnateljico.
Tudi jaz sem jo prebrala. In Matilda je imela res neverjetne sposobnosti.
Pozdravljene/i bralke in bralci,
knjiga, ki sem jo ravnokar prebrala, je Im Schatten das Licht od Jojo Moyes (v originalu The Horse Dancer). Mislim, da v slovenščino še ni bila prevedena. Pripoveduje o Sari, ki živi pri dedku – povezuje ju ljubezen do konjev in izreden talent. Po naključju se sreča z Natašo, ki je na nekakšni življenjski prelomnici (brez otrok in v postopku ločitve). Obema se življenje postavi na glavo, a jima uspe. Knjigo sem prebrala, ker govori o ljubezni do otrok, družine, živali, o sočutju, pomoči in o tem, da za vsakim dežjem posije sonce. Toplo priporočam! Klavdija
Mislim da nebi razumel vsake besede.
UNDERTAKER
Mislim, da je branje tujih knjig lahko zanimiv način pridobivanja besednega zaklada – mislim, da tudi ni pomembno, da razumeš vsako besedo. Predlagam pa “lažje” čtivo, ali pa morda knjigo, ki si jo že prebral v slovenščini.
Se strinjam s tvojim komentarjem. Tudi sama v tujem jeziku preberem kaj takega, kar že poznam. Potem se mi ni treba ubadati z razumevanjam posameznih besed.
Sama redko posegam po tujih knjigah. Raje berem v slovenščini. Verjetno se nemške knjige ne bi lotila, angleške še morda. Ko berem v tujem jeziku, se mi zdi, da razumem, vendar tudi takoj pozabim, kaj sem prebrala.
Priporočam knjigo ROBINSON CRUSOE, ker je zelo zanimiva in napeta.
UNDERTAKER
Robinsonove dogodivščine so res zanimive. A veš, da bo kmalu minilo tristo let od prve izdaje te knjige?
Če želiš, da ti učiteljica knjigo upošteva za bralno značko, se prosim prijavi s svojim imenom.
Ta knjiga je res zanimiva in napeta, spominja me na mladostna leta, ko sem jo brala z velikim zanimanjem tudi sama in sanjarila o takem življenju.
Tole knjigo sem tudi jaz prebrala večkrat.
Vsebina, ki si jo zapisala, kar kliče po branju. Še posebej mi je všeč naslov “V senci luči” v nemškem prevodu. Žal bom morala počakati, da jo katera od založb izda v slovenščini.
Dober večer!
Začela sem brati knjigo 1Q84, ki jo je napisal japonski pisatelj Haruki Murakami. Izbrala sem jo zaradi pisatelja, ki je bil nominiran za Nobelovo nagrado za literaturo, pa tudi zaradi naslova, ki se mi zdi nekako mističen.
Mistično vzdušje pa je tudi čutiti v prvem poglavju, ki govori o mladi ženski Aomame, za katero se izkaže, da je poklicna morilka. Njena zgodba se izmenjuje z zgodbo Tenga, matematika in amaterskega pisatelja.
Roman je obsežen in dokaj zahteven za branje. Zajema pa raznovrstne žanre – družbeni, ljubezenski, znanstvenofantastični, kriminalni.
Morda bom tudi sama kdaj posegla po njej. Pisatelj mi je znan iz nekaterih drugih del. Pri vsaki njegovi knjigi sem uživala. Se pa njihov način življenja in mišljenja precej razlikuje od našega.
Murakami je res zahtevno branje. Pri njem me jezi, da včasih tudi ob koncu romana ne razkrije vsega in zaključek prepusti bralčevi domišljiji. Me res zanima, če razkrije naslov romana (ali moraš biti matematik, da ga razvozlaš)?
Malo sem brskala po internetu, kjer piše, da naj bi imel naslov povezavo z letnico 1984 in Orwellom, vendar naj bi se zgodba odvijala v vzporednem svetu, zato je namesto 9 napisana črka Q, torej se piše leto 1Q84. V japonščini naj bi se številka 9 in črka Q izgovarjali enako, in sicer “kju”.
Pozdravljeni,
pravkar sem prebral knjigo Obveščevalec Lesnika, napisal jo je Ivo Zorman. Knjiga govori o Dragu, ki je z Milošem prišel k tabornikom. Prve dni se je tam zelo dolgočasil, kasneje pa je postal “ilegalec” in dobil ugled med taborniki.
Priporočam 🙂
Martin!
Prebrala sem kar nekaj Zormanovih knjig, Obveščevalca Lesnike pa še nisem, čeprav vem, da jo v šolski knjižnici imamo. Hvala za priporočilo. Ko bom imela čas, jo preberem.
Lep pozdrav, Lea
Se povsem strinjam s tvojim komentarjem. Sama sem jo že dvakrat ali trikrat prebrala, predvsem zato, ker govori o taborniškem življenju. Tudi sama sem bila tabornica in sem ob njej obujala spomine, pa razmišljala, zakaj so naša taborjenja bila drugačna.
Berem knjigo Posvetne radosti. Pripoveduje o vrtnarju, ki je uredil marsikateri vrt v Angliji v času kralja Jamesa. V Anglijo je prinesel nekatere za tisti čas eksotične rastline. Morda je resnična, morda ne. Zanimajo me zgodovinske knjige, sicer pa v tistih časih raje ne bi živela.
Glede na angleško vrtnarsko tradicijo je roman gotovo vsaj delno zasnovan na resničnih dejstvih. Sama rada gledam angleške oddaje o vrtnarjenju, saj se vidi, da vrtove res urejajo s srcem.
Pozdravljeni!
Berem e-knjigo Forgotten conqueror. Pripoveduje o reinkarnaciji demona, ki je skoraj uničil svet, sedaj pa živi novo življenje in se hoče maščevati svojim nasprotnikom iz preteklosti.
Težko čakam, da knjige, ki me zanimajo izidejo v prevodu, zato berem v angleščini, zadnje čase pa kar e-knjige, ki so prevedene iz kitajščine.
Še pred letom sem bila prepričana, da nikoli ne bom brala e-knjig (stara šola;). Po tem, ko sem za darilo dobila Kindla, pa se mi zdi, da brez e-knjig ne bi več šlo. Fino je, ker je majhen in lahek, branje je prijetno, lahko si nastaviš velikost pisave, e-knjige so cenejše… a vseeno mi manjka brskanje po knjižnih policah, zato si včasih vseeno kupim ali izposodim kakšno “pravo” knjigo:)
Priznam, tudi jaz veliko berem na bralniku, večinoma knjige v angleščini. Praktičen je, ker lahko neseš s sabo na dopust več knjig, ki ne zasedejo veliko. Je pa res, da je še vedno lepši občutek, ko ti listi šelestijo pod prsti.
Sama še nisem brala na bralniku. Zame imajo knjige poseben čar, čeprav včasih za dopust moram pripraviti posebno torbo, da jih nesem s seboj. V knjižnici pa preprosto uživam že od otroških let.
Meni e-knjige še vedno ne gredo v branje. Imam sicer vedno kakšno izposojeno preko biblosa, da lahko berem, medtem ko čakam, ampak listati po knjigi je vseeno drugače.
Knjiga, ki jo berem je Dnevnik nabritega mulca z naslovom Kaplja čez rob. Knjiga je zelo smešna. V tej knjigi se dogajo zelo nenormalne stvari.
Velikokrat so dnevniki res zanimivo branje. Pred časom sem brala knjigo, ki sicer ni ravno dnevnik ampak pisma, ki na podoben način kot dnevnik opisujeta življenje dveh deklet iz različnih svetov.
Sama brez malo branja preživim redko kateri dan. Včasih se s knjigo moj dan začne, drugič konča. Mladostnikom priporočam knjige iz zbirke zorenja in zorenja+. Obravnavajo teme odraščajoče mladine v sodobnem času. Za odrasle pa priporočam knjige, jih je napisal finski pisatelj Arto Paasilinna. So napete, prežete s posebno vrsto humorja. Včasih se ob njih vprašam ali Finci restako živijo?
Skandinavci razmišljajo drugače, zato so drugačne tudi njihove knjige, v katerih se pogosto šalijo na svoj račun. Paasilinna je tudi moj priljubljeni avtor.
Prebrala sem knjigo Anica in grozovitež.Knjigo bi priporočala vsem, ki radi berete napete in razburljive zgodbe. Govori o deklici Anici,ki z sestro ostane sama doma.Odpavita se gledati grozljivko, čeprav jima je bila prepovedana. Med gledanjem filma ju zmoti črna postava, kar v njiju dveh prebudi strah in grozo. Sestri se tako povežeta in pokličeta policijo. Na koncu se razplete, da je črna postava bila samo babica. Če vas zanimajo napete podrobnosti, jo preberite.
Anice Dese Muck so odlične. Res škoda, da jih ne piše več. Se je pa lotila nove zbirke Čudežna bolha Megi, ki govori o skrbi za živali, pa naj bo to bernardinec Karli, hrček Marjan ali zajček Branko. Ob koncu knjige so še nasveti veterinarja, zato so knjige odlično branje za živaloljubce.
Zdravo!
Oglašam se tudi jaz in berem vaše znamive misli o knjigi. Trenitno berem knjigo Briana Groverja – Poljub iz Rusije, ki zelo realno prikazuje odnose v Rusiji pred drugo svetovno vojno.
Želim vam uspešno branje in še veliko lepih misli.
Anica Bratuša
Anica!
Poljub iz Rusije je res ganljiva zgodba o ljubezni, ki premaga vse ovire stalinističnega režima.
Hvala za dobre želje.
Lep pozdrav, Lea
Želim vam mnogo zanimivih trenutkov v tej pravljični knjižni noči.
Lahko noč.
Jaz sem nazadnje prebrala knjigo Brina brihta druga najboljša prijateljica in Čudežna bolha Megi in kobila Rika.
priporočljivo 3-4 razrede
Ana, Čudežno bolho Megi sem priporočila tudi Lani, ki je brala Anico. V zbirki Brina Brihta pa je poleg te, ki si jo prebrala, še veliko drugih naslovov, ki ti bodo gotovo všeč.
Lijep pozdrav!
Pridružujem se “Noći knjige” i preporučujem Vam knjigu “Snježnica i tajna lepeza” autorice Lise See. Radnja romana autorice Lisa See događa se u južnokineskoj pokrajini Hunan u 19. stoljeću i govori o ženama surovo sputanim krutim društvenim kodeksom…
Draga kolegica Biljana!
Knjige, ki jo bereš, nisem poznala. Njen naslov v slovenščini je Snežna roža in skrivnostna pahljača (naučila sem se tudi nove hrvaške besede – lepeza) in je edina knjiga avtorice Lise See, prevedena v slovenščino. Z veseljem jo bom prebrala, saj me je pritegnila njena vsebina.
Lep pozdrav v Donjo Voćo, Leonida
Pozdravljeni, dragi bralci!
Z zanimanjem sem prebrala vaša razmišljanja in se odločila, da tudi jaz nekaj dodam.
V roke sem znova vzela knjigo, ki jo je napisal moj pokojni sodelavec Herman Novak, in jo, kakor je sam napisal v predgovoru, namenil vsem tistim, ki jih nihče nikoli ni pohvalil, in tistim, ki hočejo v upanju uspeti.
Lahko noč.
Današnji dan se počasi izteka in z njim tudi Noč knjige. Hvala vsem, ki ste se oglasili in z nami delili misli o dobrih knjigah. “Imejte se skrajno lepo”.
Lepe sanje vam želim.
Šele ponoči izveš
koliko zvezd
je vrh neba.
Koliko bratov čutiš
sredi srca.
Koliko bratov sveta.
Koliko bratov sveta.
Šele sredi noči
izveš koliko oči
se zapira v sen
da nisi sam
zapuščen
šele opolnoči
ko iz zore zlate
zvezde bleščijo na nas.
Vsaka ima miren
zelenosrebrn obraz.
Srečko Kosovel