Izbirni predmet Verstva in etika nudi učencem možnost, da razširijo svoje znanje, ki ga o verstvih in etiki dobijo pri obveznih predmetih. Verstva in verske tradicije so vpete v zgodovino kultur in civilizacij, ki so jih oblikovale. Posebej pomembno je poznavanje krščanstva, ki je sooblikovalo našo civilizacijo in kulturo. Naraščajoča odprtost in povezanost sveta omogoča boljše poznavanje drugih kultur in verstev, svobodno gibanje ljudi pa zahteva vzajemno spoštovanje med ljudmi različnih verskih nazorov.
Predmet je trileten, vendar lahko učenci izberejo predmet tudi le za eno leto. Namenjen je tako učencem, ki imajo doma religiozno vzgojo, kot pripadnikom drugih religij in tistim brez religiozne vzgoje. Pristop k svetu verstev in svetovnih nazorov je nevtralen, drugačen od pristopa z izhodišč posameznih verstev, ne pa njim nasprotujoč. Ob vsej pozornosti, ki jo namenja krščanstvu, tega od vsega začetka obravnava v primerjavi s svetom drugih religij in nazorov.
Vsebine za posamezni razred so izbrane glede na vodilni motiv obravnave tem. V 7. razredu je to svet v vsej svoji raznolikosti. Vodilni motiv je dojemanje raznolikosti verstev kot sestavine raznolikosti sveta, izhajajoč iz verstva našega okolja in njegovih značilnosti.
Vsebina predmeta:
- Verstva sveta,
- Krščanstvo,
- Islam,
- Budizem,
- Judovstvo,
- Azijska verstva.
Sašo Hovnik
Izbirni predmet je namenjen učencem 7. razreda.
Učenci:
- obvladajo osnovno tehniko igranja glasbil (lastna, Orffova, ljudska, elektronska ali posamezna klasična glasbila);
- se orientirajo v prirejenih in klasičnih zapisih;
- doživeto in estetsko izvajajo program inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih skladb;
- zvočno eksperimentirajo z glasbili;
- poslušajo in vrednotijo izvajane glasbene vsebine;
- oblikujejo program skladb, s katerim se predstavijo na javnem nastopu ali v razredu
Natalija Kustec
Cilji in vsebina predmeta Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se povezuje z znanjem pri obveznih predmetih od 1. do 9. razreda. Vsebine predmeta so zasnovane tako, da učenci pridobijo temeljno znanje o:
- pojavu naravnih in drugih nesreč kot stalnem spremljevalcu človeštva;
- dejavnem odnosu človeštva do nesreč;
- vlogi sodobne družbe, načinu življenja, odnosu do okolja in njihovem vplivu na nastanek nesreč;
- ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč;
- ukrepih za preprečevanje nesreč, ukrepanju pred nesrečami, med nesrečami in po njih;
- pomenu prostovoljstva in delu reševalnih služb.
Predmet pri učenkah in učencih spodbuja oblikovanje dejavnega odnosa do okolja, pripravljenosti na pomoč drugim in prostovoljno delo, prav tako pa aktivno uporabo znanj, pridobljenih pri obveznih predmetih.
Splošni cilji:
- pridobitev temeljnih znanj o družbeni odvisnosti nastanka in razvoja organiziranih oblik za zaščito in reševanje,
- pridobitev temeljnih znanj o potrebi organiziranja različnih reševalnih služb in vloge posameznikov v njih,
- razvijanje kritičnega mišljenja,
- pridobivanje izkušenj ter razvijanje spretnosti in veščin, potrebnih v primeru naravnih in drugih nesreč,
- razvijanje vrednot.
Za izbirni predmet Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je v 7. ali 8. razredu predvidenih 35 ur ter v 9. razredu 32 ur. Delo bo potekalo po možnosti v blok urah (dve uri skupaj) – vsakih 14 dni, sicer po 1 uro tedensko.
Sašo Hovnik
Ljudski ples je vključen v program devetletne osnovne šole kot izbirni predmet, ki se izvaja v obsegu 32 ur (1 ura tedensko).
Ples je umetnostna zvrst, pri kateri lahko učenci v največji meri sodelujejo z lastno aktivnostjo in ustvarjalnostjo kot posamezniki in v skupini. Od nekdaj je bil del družabnega življenja in pomaga pri oblikovanju celostne podobe vsakega človeka. S spoznavanjem ljudskih plesov se želi pri učencih zbuditi radovednost o tem, kako so plesali včasih.
CILJI:
- seznanjanje učencev z védenjem o plesu (nekaj zgodovinskih podatkov, védenje o gibalnih možnostih človeškega telesa, o ljudskih plesih),
- oblikovanje meril, ki bodo učencem pozneje v pomoč pri opredeljevanju, odzivanju, primerjanju in presojanju plesnih dogodkov, ki se jih bo aktivno ali pasivno (kot gledalec) udeleževal,
- ples pomaga pri razvijanju učenčevega občutka za disciplino, obvladovanju lastnega telesa, obvladovanju posameznih delov telesa in njegovih gibnih sposobnosti, obvladovanju ritma in prostora,
- s plesom razvijamo učenčeve zmožnosti navezovanja stikov tako z bližnjo kot z daljno okolico in jih navajamo na pravilen odnos do drugih ljudi,
- razvijanje učenčeve domišljije in ustvarjalnosti.
UČENCI bodo:
- spoznali temelje in elemente slovenskih ljudskih plesov,
- spoznali plesne značilnosti različnih predelov Slovenije,
- spoznali oblačilno kulturo Slovencev v preteklosti,
- plesali ljudske plese: »Hruške, jabolka, slive«, »Potolčena«, »Kovtre šivat«, »Kosmatača«, »Točak« …
- pripravili kratek nastop.
Metka Vavh
