Preprečevanje nasilja

Nasilje je posledica čustvenega odziva na neko situacijo in vedno nekaj sporoča. Je lahko odraz nestrpnosti in nekonstruktivnega reševanja konfliktov.

Nasilno vedenje je izbrano vedenje in izbran čustveni odziv na situacijo. Kaj storim, ko me nekdo »izziva »? Kako obvladujem lastna čustva?

Za uspešno reševanje konfliktov je potrebna nenasilna vzgoja v družini (brez fizičnega nasilja, poniževanja, ustrahovanja, zanemarjanja, spolnih zlorab). Otroke je treba naučiti, da se odzivajo na probleme, stiske in konflikte brez nasilja.

Zakaj prihaja do slabih odnosov, nasilja?

  • Zaradi različnih dejavnikov (biološki, psihološki, socialni, kulturni, družbeni),
  • vloge družine in vzgoje,
  • vpliva institucije – šole,
  • stereotipov, predsodkov, nestrpnosti,
  • vpliva družbenega okolja, medijev, kulture.

Oblike vrstniškega nasilja so:

  • telesno (fizično) nasilje,
  • verbalno nasilje,
  • psihično nasilje,
  • izsiljevanje in ekonomsko nasilje,
  • socialno izločanje,
  • internetno nadlegovanje.

Internetno nadlegovanje je v porastu. Učenci si pošiljajo žaljiva sporočila, neresnične informacije, montirane fotografije o nekom, pošiljajo sporočila slike v imenu druge osebe, objavljajo zelo osebne podatke, skrivnosti neke osebe, namerno izključujejo nekoga iz spletne skupine prijateljev ipd. Ugotavljamo, da gre za pomanjkanje nadzora s strani staršev.

Kako prepoznamo žrtev vrstniškega nasilja?

  • Otrok se boji prihajati v šolo in odhajati iz nje,
  • starše prepriča, da ga spremljajo v šolo in čakajo ob koncu pouka,
  • začne neopravičeno izostajati od pouka, poslabša se učni uspeh,
  • začne jecljati, izvaja nekontrolirane tike, razvijajo se različne motnje,
  • poslabšajo se mu kronične bolezni,
  • ima slabo samopodobo,
  • zdi se, da je vznemirjen in nervozen, preneha jesti, ne pridobiva na teži,
  • zapira se vase, manj komunicira z drugimi, zdi se odsoten,
  • nima prijateljev med sošolci, zdi se osamljen,
  • ima nepojasnjene modrice, odrgnine in druge poškodbe,
  • beži od doma,
  • sam začne uporabljati nasilje nad mlajšimi.

Če sumite ali opazite, da je otrok žrtev vrstniškega nasilja, ga o tem povprašajte, pri pogovoru bodite umirjeni, dajajte mu občutek varnosti. Vse nadaljnje odločitve naj bodo sprejete skupaj z otrokom. Razložite mu, kaj se bo dogajalo v naslednjih dneh, dajajte mu občutek moči in varnosti. Ne obljubljajte ničesar, česar 100% ne morete storiti ali zagotoviti.

Pogovorite se o tem, kaj lahko stori – če ponovno pride do nasilja – kako se lahko zaščiti, h komu lahko steče po pomoč, koga lahko pokliče. Otroka poskušajte prepričati, da je nujno potrebno povedati o nasilju v šoli, saj želite preprečiti ponovitev nasilja.

Starši naredite načrt ukrepanja:

  • otroku ponudite pomoč pri obveščanju razredničarke, učiteljev, ravnatelja ali šolske svetovalne službe,
  • spremljajte ga v šolo,
  • ostane lahko tudi kak dan doma, da se umiri.

Starši sodelujte s šolo, saj drug drugega potrebujemo! Nekritično ne branite svojih otrok. Sprejmite predlagane sankcije s strani šole. Medvrstniško nasilje vzemimo kot skupen problem, ki ga je treba reševati. Razumite, da gre za proces, zato je reševanje vrstniškega nasilja dolgotrajno, rezultati ne bodo vidni takoj.

Povzetek predavanja – Vloga staršev pri preprečevanju nasilja v šoli, Doroteje Lešnik Mugnaioni.

Zapisala: Marija Bednjanič