V sredo, 6. decembra 2023, smo z učenci 7. a in 7. b razreda v sklopu republiškega projekta Rastem s knjigo, katerega namen je spodbujanje branja, obiskali pionirski oddelek knjižnice v Novi vasi. Knjižničarki sta učencem predstavili Mariborsko knjižnico in njene enote ter sistem COBISS za izposojo knjig. Učenci so se preizkusili tudi v iskanju najrazličnejših knjig na knjižnih policah, med katerimi so se odlično znašli. Navdušeno so prisluhnili predstavitvi sodobne mladinske literature, ki jo knjižničarke priporočajo v branje. Ob koncu našega obiska so si učenci ogledali predstavitveni posnetek knjige Modri otok, avtorice Irene Androjna, ki so jo dobili v dar in jo bodo pri slovenščini brali za domače branje. Kot vsako leto pa je bilo učencem najbolj zabavno igranje s kockami v igroteki.
V sredo, 13. decembra, smo ob obletnici rojstva slovenskega pesnika Karla Destovnika Kajuha v šolski knjižnici izpeljali srečanje projekta medgeneracijskega branja, s katerim smo obeležili letošnje Kajuhovo leto. Srečanja so se udeležili učenci tretjega triletja in učiteljice. V uvodu smo prisluhnili pevki Ditki in njeni interpretaciji Kajuhove pesmi Naša pesem, nato pa smo si ogledali kratek posnetek o življenju pesnika, saj večina učencev zanj še ni slišala. V nadaljevanju si je vsak od udeležencev izbral eno od Kajuhovih pesmi, ki ga je najbolj nagovorila, jo prebral in drugim udeležencem predstavil, zakaj je izbral prav to pesem. Razvil se je zanimiv pogovor o tematiki njegovih pesmi, v katerem smo lahko potegnili marsikatero vzporednico z dogajanjem danes.
V soboto, 25. 11. 2023, je bilo državno tekmovanjo iz prostorske predstavljivosti Matemček. Naši učenci Matic Di Monte, Matija Ornik, Luka Bertalanič in Filip Petek so se odlično odrezali in dosegli srebrna priznanja. Čestitamo!
V petek, 17. 11. 2023, smo v slovenskih šolah in vrtcih ponovno izvedli Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ), že 13. po vrsti, tokrat pod sloganom »Kruh za zajtrk – super dan!« Kruh je namreč poleg masla, mleka, medu in jabolk ali drugega slovenskega sadja ena od sestavin Tradicionalnega slovenskega zajtrka.
Na spletni strani Tradicionalnega slovenskega zajtrka je zapisano:
»Namen projekta je izobraževati, obveščati in osveščati šolajočo mladino in vzporedno v določenem obsegu tudi širšo javnost o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega izvora, pomenu kmetijske dejavnosti in čebelarstva za pridelavo, okolje, gospodarske dejavnosti in za širše okolje, o pravilnem ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri vsakodnevnih dejavnostih ter racionalnem ravnanju z embalažo.
V namen ozaveščanja o pomenu zajtrka je bil izdan tudi tematski plakat z ilustracijo Bogata in uboga sestra, ustvarjeno izpod rok ilustratorke Ančke Gošnik Godec.«
Na dan Tradicionalni slovenski zajtrk je v šoli Starše potekalo več zanimivih dejavnosti. Jutro smo pričeli z nagovorom ravnatelja Franca Kekca, ki je povedal nekaj besed in recitiral pesem Ferija Lainščka, Pod presto. Poslušali smo skladbo o kruhu in bili posebno pozorni na vsebino besedila. Sledilo je skupno petje Slakove pesmi Čebelar ob spremljavi učiteljice glasbe Natalije Kustec in Tradicionalni slovenski zajtrk v jedilnici. Po zajtrku so se nam pridružili lokalni dobavitelji, ki jih je sprejela organizatorka prehrane Nastja Habjanič. Predstavili so se sadjar Ivan Ber, mlekar Davorin Selinšek in čebelarstvo Lovrec. Sledil je ogled lokalnih tržnic in njihovih produktov nad katerimi smo bili zelo navdušeni. Po ogledu tržnic smo si pogledali še oddajo RIBIČ PEPE IN TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK. Dan je bil čudovit in komaj že čakamo naslednje leto, da ponovno obeležimo Tradicionalni slovenski zajtrk.
Avtor: Nastja Habjanič, organizator prehrane
VELIKA DOBRODELNA AKCIJA ZBIRANJA RABLJENIH OBLAČIL IN OBUTVE
Zavod OŠ Starše vas skupaj z Rdečim križem Maribor in Karitasom vabi k akciji zbiranja oblačil in obutve.
- KAJ LAHKO PRINESETE? Čista, nepoškodovana in dobro ohranjena oblačila ter obutev za otroke in mladostnike. Takšna, kot bi jih oblekli in obuli tudi sami.
- KAM LAHKO PRINESETE? Stvari lahko oddam v matičnem razredu oziroma igralnicah.
- KDAJ LAHKO PRINESETE? Od 4. 12. do 15. 12. 2023.
Pobrskajmo po naših omarah, poiščimo stvari, ki jih več ne potrebujemo in jih podarimo tistim, ki jih.
HVALEŽNI NAM BODO. NAJ BO Z NAŠO POMOČJO ZIMA ZANJE PRIJAZNA IN TOPLA.
HVALA
V 8. in 9. razredu smo naravoslovni dan namenili delavnicam s področja preventive oziroma duševnega zdravja. Medicinska sestra iz Zdravstvenega doma Adolfa Drolca Maribor je izvedla delavnico o komunikaciji. V delavnici Spletni bonton so učenci spoznali pomen kulturnega in spoštljivega komuniciranja preko spleta. Naučili so se osnove prepoznavanja lažnih novic in laži na internetu. Govorili so tudi o samopodobi, nasilju in empatiji. Veliko informacij in zanimivih primerov so dobili tudi s področja preprečevanja samopoškodbenega vedenja.
Učenci 6. in 7. razreda smo obiskali muzej Krapinskih neandertalcev. Spoznali smo nastanek sveta, prvih živih bitij, evolucijo, evolucijo človeka in veliko o neandertalcih.
Dan je bil učencem zanimiv in poučen.
V torek, 10. oktobra 2023, je v Viteški dvorani mariborskega gradu potekal letošnji Mali simpozij, na katerem so učenci sedmih osnovnih šol iz Maribora in okolice predstavili dvanajst referatov, v katerih so raziskovali šport in športna društva, ki so bila osrednja tema letošnjega simpozija. Učence so zanimali predvsem pomembni športniki in njihovi dosežki ter delovanje društev nekoč in danes.
Matic, Vita in Stella, učenci 5. razreda, so raziskovali zgodovino športa in športna društva v občini Starše. Eva in Tiara, učenki 9. razreda, pa sta na simpoziju predstavili telovadno društvo Orel, ki je v Staršah delovalo do začetka druge svetovne vojne. Mali simpozij, pedagoški program Pokrajinskega muzeja Maribor, spodbuja osnovnošolce k prvim korakom v svet raziskovanja preteklosti.
Pri načrtovanju projekta je bilo vključeno tudi srečanje strokovnih delavcev obeh šol. Organizacijo prvega srečanja je prevzela partnerska šola, Volksschule Gabelsberger-Graz. Ker smo del t.i. zelenega Erasmusa, se na cilj srečanja nismo želeli pripeljati z avtomobili. Naši sosedje so pripotovali z vlakom, nato pa s kolesi do ciljne točke, Polz Buschenschank. Učitelji naše šole smo se pa odločili, da ga preko meje mahnemo kar peš. Po dobre pol ure hoda smo dospeli do cilja. Pot je vodila po čudovitih vinogradih, dišalo je po spokojnosti in dobri volji. Naše skupno srečanje je bilo obogateno s klepetom, načrtovanjem naslednje mobilnosti, doseganju skupnih ciljev. Seveda pa nas je motivirala tudi dobra, tradicionalna hrana. Naše triurno srečanje se je prehitro končalo in glede na to, da si imamo še veliko povedati, se veselimo novembra, ko nas ponovno obiščejo.