Slovesna prireditev ob začetku Projekta krokus 2022/23 v Sloveniji

Slovesna prireditev ob začetku Projekta krokus 2022/23 v Sloveniji

V šolskem letu 2018/19 so se učenci Osnovne šole Starše prvič vključili v mednarodni projekt Krokus, ki ga organizira HETI, irska nevladna organizacija za izobraževanje o holokavstu. V projekt sajenja čebulic rumenih krokusov v spomin na milijon in pol otrok, ki so bili žrtve holokavsta, so vsako leto vključeni učenci predmetne stopnje, ki v jeseni na šolskem vrtu zasadijo čebulice. Rumeni cvetovi, ki spominjajo na rumene Davidove zvezde, ki so jih morali Judje nositi na svojih oblačilih v času nacizma, s svojim cvetenjem vsako pomlad spominjajo na otroke, žrtve holokavsta.

Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, koordinator Projekta krokus v Sloveniji, in Osnovna šola Starše, sta v sredo, 26. oktobra 2022, v šolski športni dvorani pripravila slovesno prireditev ob začetku Projekta krokus 2022/23 v Sloveniji. Prireditve so se udeležili veleposlanica Blanka Jamnišek, namestnica vodje stalne slovenske delegacije pri  Mednarodni zvezi za spomin na holokavst IHRA, ki je bila v šolskem letu 2018/19 tudi pobudnica začetka projekta Krokus v Sloveniji, Tone Vrhovnik Straka z Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije, Vojko Kunaver, koordinator Predmetne skupine za zgodovino in Področne skupine za družboslovje, umetnost in humanistiko Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, Boris Hajdinjak, direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, Stanislav Greifoner, župan občine Starše, Franc Kekec, ravnatelj Osnovne šole Starše, strokovni delavci in učenci Osnovne šole Starše ter drugi gostje.

Častni pokrovitelj dogodka in projekta Krokus 2022/23 v Sloveniji je predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor, ki pa se dogodka žal ni mogel udeležiti.

Kulturni program so izvedli in povezovali učenci, vključeni v RaP Zabavno gledališče in Raziskujemo preteklost. Po koncu prireditve so gostje skupaj z učenci 6. razreda, ki so vključeni v projekt, na šolskem vrtu posadili čebulice krokusov v spomin na otroke, žrtve holokavsta.

Avtor fotografij je Domen Kodrič.

Prostovoljstvo

»KAR STORIŠ ZASE, TO S TABO IZGINE.

KAR STORIŠ ZA DRUGE, OSTANE ZA ZMERAJ!«

SIMON GREGORČIČ

 

Namen prostovoljnega dela

Učenci imajo možnost razvijati občutek za sočloveka, solidarnost, se učiti novih stvari, razvijati močna področja, pridobivati na samopodobi, prejemati učno pomoč, dosledno slediti šolskemu delu pri določenemu predmetu.

Cilji:

  • učenec/ka, ki nudi pomoč, krepi občutek solidarnosti, sočutja in odgovornosti do tistega, za katerega je zadolžen;
  • učenec/ka, ki nudi pomoč, razvije strategijo za učno pomoč drugemu;
  • učenec/ka, ki nudi pomoč, pridobi delovne navade;
  • učenec/ka, ki nudi pomoč, krepi svojo samopodobo;
  • učenec/ka, ki prejema pomoč, dobi podporo in dodatno razlago pri predmetu, kjer ima učne težave;
  • učenec/ka, ki prejema pomoč, pridobi delovne navade;
  • učenec/ka, ki prejema pomoč, pridobi občutek za odgovornost do tistega, ki mu nudi pomoč.

Oblike prostovoljnega dela:

  • medvrstniška učna pomoč
  • pomoč v oddelku podaljšanega bivanja
  • pomoč pri krožku Rdečega križa:

humanitarne akcije – zbiranje oblačil in igrač za begunske otroke, zbiranje hrane za zapuščene živali, delavnice za mlajše otroke, sodelovanje v akciji Pokloni zvezek, sodelovanje pri dobrodelnem bazarju

  • obisk centra Murenčki v Staršah

Ciljna skupina: učenci od 2. do 9. razreda, osebe potrebne humanitarne pomoči.

Izvajalci: učenci od 3. do 9. razreda.

Koordinatorici: Marija Bednjanič in Jasna Vinko.

PROJEKT – STOP NASILJU IN PSIHOSOCIALNA PODPORA OTROKOM IN MLADOSTNIKOM

To je mednarodni štiriletni projekt, ki ga delno sofinancira fundacija OAK (USA) in se izvaja v osmih državah Evrope (Latvija, Romunija, Moldavija, Srbija, Makedonija, Albanija, Bolgarija in Slovenija). Preostali del projekta bo pokrila Občina Starše. Društvo za boljši svet je partner in nosilec programa za Slovenijo.  Na šoli bodo vsako leto izvedli 18 delavnic in eno predavanje za starše. Prav tako bodo učitelji in strokovne delavke teme s področja nasilja in duševnega zdravja vnašali v pouk, na razredne ure in naravoslovni dan.

Zdravje je najpomembnejši temelj za srečno in uspešno življenje. Zanj lahko storimo največ z redno telesno dejavnostjo, z zagotavljanjem varnega okolja, s preventivnim ravnanjem, z zdravim prehranjevanjem in skrbjo za duševno zdravje.

S projektom bomo zasledovali naslednje cilje:

  • ničelna toleranca do nasilja,
  • ozaveščanje o pomenu telesnega in duševnega zdravja ter dobrega počutja,
  • vsakodnevno gibanje in uravnotežena prehrana,
  • zdravo in varno okolje,
  • pridobivanje znanja o preventivnem ravnanju,
  • skrb za dobre medsebojne odnose,
  • zdravo, varno in kakovostno preživljanje prostega časa.

Dejavnosti, ki jih bomo izvajali v okviru projekta, bodo potekale na:

  1. RAZREDNIH URAH (delavnice o razvijanju socialnih in čustvenih veščin in samopodobe, razreševanje konfliktov …)
  2. NARAVOSLOVNIH DNEVIH (predavanje in delavnice o komunikaciji, samopodobi, ljubezni in spolnosti, zasvojenost z drogami in spletnimi omrežji)
  3. AKTIVNOSTI V OKVIRU RAP-a (gibanje, zdrava prehrana, kulturno prehranjevanje, SOS za najstnike …)
  4. AKTIVNIH ODMORIH (sprehodi, fitnes, umetna trava, telovadnica).
  5. NABIRALNIK (vprašanja, ki jih učenci ne upajo na glas povedati)

 

Koordinatorica projekta:

Marija Bednjanič

Na obisku v Osnovni šoli Ivana Gorana Kovačiča v Dugi Resi na Hrvaškem

Na obisku v Osnovni šoli Ivana Gorana Kovačiča v Dugi Resi na Hrvaškem

Ob zaključku mednarodnega projekta Branje ne pozna meja / Čitanje ne poznaje granica smo z učenci 5. a razreda, ki so bili vključeni v projekt, obiskali našo partnersko šolo, Osnovno šolo Ivana Gorana Kovačiča v Dugi Resi na Hrvaškem.

Po prijaznem sprejemu, ki so nam ga pripravili gostitelji, smo se odpravili v sosednji Karlovac, mesto štirih rek, kjer smo si najprej ogledali Aquatiko, največji sladkovodni akvarij v tem delu Evrope, ki se nahaja na desnem bregu Korane. Na levem bregu smo uzrli lepo urejeno javno kopališče, saj je reka tako čista, da je primerna za kopanje. Napotili smo se na drugi konec mesta in se vzpeli na trdnjavo Dubovac, ki je svojčas varovala mesto pred napadi Turkov. Na vrhu obrambnega stolpa se nam je odprl čudovit razgled na mesto in okolico.

Ko smo se vrnili v šolo, smo se sprehodili do zelenega obrežja reke Mrežnice, ki teče v neposredni bližini in si ogledali šolski vrt, športno igrišče ter amfiteater, namenjen različnim prireditvam. Po okusnem kosilu so učenci obeh šol predstavili svoj kraj in knjigo, ki so jo prebrali v projektu. Naši petošolci so brali delo hrvaškega avtorja Božidarja Prosenjaka z naslovom Sejalec sreče, njihovi hrvaški vrstniki pa Bratovščino Sinjega galeba Toneta Seliškarja.

Naše skupno druženje je hitro minilo. Poslovili smo se z obljubo, da se prihodnje leto srečamo v Staršah. Iskrena hvala našim gostiteljem za prijazen sprejem, ki nam bo ostal v trajnem spominu.

Projekt  “Šest milijonov ladjic, za šest milijonov žrtev”

Projekt  “Šest milijonov ladjic, za šest milijonov žrtev”

Učenci in delavci Osnovne šole Starše smo v letošnjem šolskem letu sodelovali v projektu “Šest milijonov ladjic, za šest milijonov žrtev”, ki ga je organiziralo društvo UP-ornik. Namen akcije je bil izdelati šest milijonov ladjic iz papirja za šest milijonov žrtev holokavsta, kar nam je že pred zaključkom projekta, ki je bil 9. maja, tudi uspelo.

Učenci in delavci šole smo izdelali 13.864 ladjic. Največ ladjic so izdelali učenci 9. b razreda, in sicer kar 4.487. Sledijo jim učenci 9. a z 2.546 ladjicami in učenci 5. a, ki so jih izdelali 1.942.

Skupina študentov arhitekture iz ladjic ustvarja umetniško inštalacijo, ki si jo bo mogoče tudi ogledati. Društvo bo ladjice ob koncu poslalo v reciklažo in zbrani denar namenilo plačilu položnic socialno ogroženim.

Zaključna prireditev projekta bo v ponedeljek, 20. junija 2022, ob 17. uri v SNG Maribor.

Projekt Rastem s knjigo

Projekt Rastem s knjigo

V četrtek, 12. maja 2022, smo z učenci 7. razreda v okviru republiškega projekta Rastem s knjigo, namenjenega promociji branja, obiskali pionirski oddelek knjižnice v Novi vasi. Knjižničarki Agica in Sonja sta učence seznanili z Mariborsko knjižnico in njenimi enotami, sistemom COBISS ter iskanjem knjig v knjižnici. Predstavili sta jim sodobno mladinsko literaturo, ki jo priporočajo za branje. Učencem je bilo najbolj zabavno igranje z igračami, ki jih hranijo v igroteki. Ob koncu našega obiska so vsi učenci dobili v dar knjigo pisatelja Vinka Möderndorferja z naslovom Jaz sem Andrej, ki jo bodo pri slovenščini v prihodnjem letu brali za domače branje.

Mali simpozij 2021

Mali simpozij 2021

Pokrajinski muzej v Mariboru je letos že devetnajsto leto zapored organiziral Mali simpozij, muzejski projekt, ki osnovnošolce spodbuja k raziskovanju preteklosti. Tema letošnjega simpozija so bili Običaji od rojstva do groba. Osnovnošolci so pripravili trinajst referatov, s katerimi so predstavili šege in navade, ki spremljajo človeka na njegovi življenjski poti. Raziskovali so značilna oblačila, hrano, darila in običaje ob teh dogodkih, brskali po starih družinskih albumih ter se pogovarjali s starši in starimi starši. Učenci so svoje referate predstavili v torek, 5. oktobra 2021, v viteški dvorani mariborskega gradu. Ema, Hana in Anej, učenci 5. a razreda, so primerjali poroke nekoč in danes. Devetošolke Nina, Ella in Analina pa so v referatu z naslovom Iz babičinih spominov predstavile najpomembnejše dogodke v življenju Analinine babice, gospe Verice Premzl.

Raziskovanje in okušanje narave in kulturnega izročila v Krajinskem parku Drava

Raziskovanje in okušanje narave in kulturnega izročila v Krajinskem parku Drava

V četrtek, 30. septembra, so devetošolci Osnovne šole Starše z gospo Polono Brezovšek, strokovnjakinjo Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območne enote Maribor, v Krajinskem parku Drava raziskovali in okušali naravo in kulturno izročilo. Program je potekal v sklopu prireditev ob Dnevih evropske kulturne dediščine. Na sprehodu skozi poplavni gozd so učenci s pomočjo različnih vaj, ki spodbudijo k opazovanju, raziskovanju in doživljanju narave, z vsemi čutili spoznavali dravsko rečno loko in kulturno izročilo pokrajine ob reki Dravi. Opazovali so krošnje dreves, s pomočjo določevalnih ključev določali drevesne vrste, prisluhnili zvokom v naravi, zaznavali vonj različnih rastlin in narisali motiv iz narave. Učenci so na terenu izdelali model reke in skozi igro spoznavali rečne procese ter življenjska okolja z značilnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. Raziskovali so dejavnike, ki jo ogrožajo in vrednotili pomen njenega ohranjanja za naše zanamce.

Dostopnost