Ameriški vikend

Ameriški vikend

6. in 7. aprila 2018 se je na naši šoli ponovno odvijal sedaj že dobro utečen Ameriški vikend, ki ga izvaja društvo Več. Da gre za res uspešen dogodek, priča dejstvo, da se je letos kljub delovni soboti prijavilo še več otrok kot prejšnja leta.

Letos nas je čakalo presenečenje. Namesto kavbojske smo tokrat imeli havajsko zabavo. Izdelali smo si obleko, pozirali za slikanje, postavljali piramido iz lončkov, kegljali s kokosi, igrali odbojko z napihljivimi žogami, risali ter se preizkusili v vrtenju hulahop obroča. Skočili smo v morje in surfali na valovih. Seveda smo pri tem uporabili nekaj pripomočkov in ščepec domišljije – ampak uživali smo pa neizmerno.

Sobota je vedno – kljub temu, da že poznamo potek – zmeraj znova zanimiva. V športnih delavnicah smo igrali Ameriški nogomet. Kdo ve, morda je pa ta vikend koga izmed nas prepričal, da se bo nekoč preizkusil v moštvu tega športa na Poljanah pri dvorani Tabor v Mariboru?

Igra s kiji in žogo je zmeraj nekaj drugačnega, saj v večini primerov baseball vidimo zgolj v filmih. Američani so nas pohvalili, da smo odlični igralci. Kako le ne bi bili, saj dobre volje tako s strani izvajalcev kot tudi otrok resnično ni manjkalo. Ta pa – kot vemo – zna biti največji motivator za učenje.

Glasbena delavnica je bila namenjena spoznavanju in preizkušanju instrumentov. Namesto bobnov smo letos imeli kahoon. V skupini smo odigrali nekaj ritmov. Zabrenkali smo na različne vrste kitar in se učili zaigrati enostavno pesem na sinthysizer.

Češnjo na vrh smetane je dodala pevska delavnica.  V skupini smo se učili zapeti pesem Believer skupine Imagine Dragons. Kako neizmerno dobro je slišati to popevko v izvedbi pevskega zbora!

Največje poplačilo za ta dogodek, ki ga je na naši šoli že tretje leto brezplačno organiziralo društvo Več, je bil otroški smeh ob zapuščanju šole. Najmlajši učenci, ki so se letos prvič udeležili ameriškega vikenda, pa sporočajo sledeče:

»Noro dobro je bilo! Pridem še drugo leto. Najboljši mi je bil baseball.« (Mai)

»Na ameriškem vikendu mi je bilo zelo všeč. Ne morem določiti, katera delavnica mi je bila najbolj všeč. Vse so mi bile enako všeč!« (Alja)

»Bilo je zelo zabavno. Še večkrat bi prišel. Najbolj so mi bila všeč glasbila.« (Rene)

»Najbolj mi je bilo všeč, ko smo igrali odbojko. V bistvu mi je bilo všeč čisto vse! I LIKE IT!« (Tiara)

»V petek in soboto mi je bilo zelo všeč, ko smo plesali, igrali na glasbila, igrali ameriški nogomet in baseball. Hvala, da ste me naučili toliko stvari!« (Ian)

»Najbolj mi je bil všeč ameriški nogomet in ko smo igrali na kitare ter peli.« (Aljoša)

»Zelo dobra zabava! Najbolj dobro mi je bilo, ko smo igrali odbojko in deskali na vodi.« (Matija)

»Hvala vam, res ste prijazni! Všeč mi je bilo čisto vse. Želim vam lepe počitnice!« (Lana)

»Najbolj všeč mi je bila zabava v petek, ker smo deskali.« (Amadej)

»Rad bi, da se še vrnete, da bi se še kaj naučil. Najboljši je bil ameriški nogomet.« (Tjan)

»Najbolj všeč mi je bilo, ko smo športali, peli, igrali na instrumente, ko smo plesali.« (Tian)

»Hvala za vaš obisk, rad bi, da bi vas lahko še enkrat videl. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo igrali na kitare.« (Anej)

»Všeč mi je bilo čisto vse, najbolj pa ameriški nogomet.« (Miha)

»Noro! Dobro ste pripravili! Še drugo leto bom prišla! Najlepše mi je bilo, ko smo igrali ameriški nogomet in baseball. Najbolj sem uživala, ko smo kegljali s kokosi in z lončki delali stolpe.« (Taja)

»Rad bi, da pridejo nazaj, ker so Američani in se naučim dosti novih stvari in ker so CARJI!« (Taj)

»Dobro ste si izmislili postaje. Najbolj so  mi bili všeč ameriški nogomet, baseball in pevski zbor. Havajska zabava je bila noro dobra. Moja sestrica, ki hodi še v vrtec, si želi, da bi bila tam. Spraševala me je, kako je bilo in sploh ni nehala spraševati. Nečesa tako zabavnega še nisem videla. HVALA!« (Alja)

»Dragi Američani, bil je lep Ameriški vikend. Zelo mi je bilo všeč, ko smo igrali kitare, baseball in ameriški nogomet, se igrali otočke in ko smo deskali ter kegljali. Všeč mi je bila odbojka in všeč mi je bilo, ko smo risali, izdelovali obleke in še nazadnje, ko smo plesali hula ples. Se vidimo drugo leto!« (Jure)

Delo z nadarjenimi

PRVA TRIADA

  • notranja diferenciacija,
  • individualne zadolžitve učencev,
  • individualiziran pouk,
  • kooperativno učenje in druge oblike skupinskega dela,
  • posebne domače zadolžitve,
  • dnevi dejavnosti,
  • interesne dejavnosti,
  • hitrejše napredovanje,
  • dodatni pouk.

 

DRUGA TRIADA

  • notranja diferenciacija,
  • fleksibilna diferenciacija,
  • dodatni pouk,
  • individualizirani programi
  • za delo z nadarjenimi,
  • obogatitveni programi (sobotne šole)
  • interesne dejavnosti,
  • dnevi dejavnosti,
  • ustvarjalne delavnice,
  • priprava za udeležbo na tekmovanjih,
  • programi za osebni in socialni razvoj,
  • hitrejše napredovanje,
  • osebno svetovanje učencem in staršem.

 

TRETJA TRIADA

  • notranja diferenciacija,
  • nivojski pouk,
  • dodatni pouk,
  • individualizirani programi za delo z nadarjenimi,
  • izbirni predmeti,
  • seminarske naloge,
  • raziskovalne naloge,
  • interesne dejavnosti,
  • dnevi dejavnosti,
  • ustvarjalne delavnice,
  • priprava na udeležbo na tekmovanjih,
  • programi za osebni in socialni razvoj,
  • hitrejše napredovanje,
  • osebno svetovanje učencem in staršem,
  • svetovanje nadarjenim pri izbiri poklica.

 

Delo z nadarjenimi učenci izhaja iz naslednjih TEMELJNIH NAČEL:

  • širitev in poglabljanje temeljnega znanja,
  • hitrejše napredovanje v procesu učenja,
  • razvijanje ustvarjalnosti,
  • uporaba višjih oblik učenja,
  • upoštevanje posebnih sposobnosti in močnih interesov,
  • upoštevanje individualnosti,
  • spodbujanje samostojnosti in odgovornosti,
  • skrb za celostni osebnostni razvoj,
  • raznovrstnost ponudbe ter omogočanje svobodne izbire učencem,
  • uveljavljanje mentorskih odnosov med učenci in učitelji oziroma drugimi izvajalci programa,
  • skrb za to, da so nadarjeni učenci v svojem razrednem in šolskem okolju ustrezno sprejeti.

Odkrivanje nadarjenih učencev

V postopku odkrivanja sodelujejo učitelji, šolska svetovalna služba, starši in po potrebi zunanji strokovnjaki.

Odkrivanje poteka v treh stopnjah :

  1. evidentiranje
  2. identifikacija
  3. seznanitev in mnenje staršev

1.    Evidentiranje

Poteka na osnovi različnih kriterijev brez testiranj in uporabe posebnih ocenjevalnih pripomočkov. Predlagani kriteriji :

a)    Učni uspeh – odličen, v 1. triadi se upošteva opisna ocena.

b)   Dosežki – izjemni dosežki pri likovni, glasbeni, tehnični, športni in drugih dejavnostih.

c)    Učiteljevo mnenje – ki si ga je o učencu oblikoval med vzgojno izobraževalnim procesom. Posebno pozornost mora posvetiti tistim učencem, ki kažejo znake nadarjenosti in nimajo odličnega uspeha, ki izhajajo iz socialno depriviranega okolja, drugačnega kulturnega okolja, ali imajo specifične učne ali vedenjske težave.

d)   Tekmovanja – udeležba in dobri rezultati na regijskih in državnih tekmovanjih.

e)    Hobiji – trajnejše aktivnosti za katere ima učenec močan interes in v katerih dosega nadpovprečne rezultate.

f)     Mnenje šolske svetovalne službe – oblikuje mnenje na osnovi obstoječe evidence o učencu, z vzgojiteljicami, razrednimi in drugimi učitelji, knjižničarjem in mentorji interesnih in drugih dejavnosti.

 

V skupino evidentiranih so izbrani učenci, ki izpolnjujejo vsaj enega od navedenih kriterijev.

 

2.    Identifikacija nadarjenih učencev

Zajema poglobljeno in podrobnejšo obravnavo evidentiranih učencev in vključuje naslednja merila :

a)    Ocena učiteljev – učitelji podajo oceno o že evidentiranih učencih s pomočjo posebnega ocenjevalnega pripomočka, ki naj bi zajel naslednja področja :

 

  • razumevanje in pomnjenje snovi,
  • sposobnost sklepanja,
  • ustvarjalnost,
  • motiviranost in interesi,
  • vodstvene sposobnosti,
  • telesno-gibalne sposobnosti,
  • izjemni dosežki.

 

b) Test sposobnosti – individualni ali skupinski test (npr. WISC, Ravenove               progresivne matrice…)

c) Test ustvarjalnosti (Torrancev test ustvarjalnosti)

 

Testa ustvarjalnosti in sposobnosti izvede in ovrednoti šolski psiholog.

 

Kot nadarjeni so identificirani tisti učenci, ki so vsaj na enem od kriterijev dosegli nadpovprečen rezultat : na testu inteligentnosti je IQ enak ali večji od 120, na testu ustvarjalnosti sodi rezultat med 10 odstotkov najboljših rezultatov evidentiranih učencev, na ocenjevalni lestvici za učitelje pa je učenec dobil nadpovprečno oceno na posameznem področju nadarjenosti.

 

Ugotovitev o tem, da je učenec nadarjen se sprejme na sestanku razrednega učiteljskega zbora, na katerem sodeluje ta tudi šolska svetovalna služba in koordinator za delo z nadarjenimi.

3.    Seznanitev in mnenje staršev

Svetovalna služba z razrednikom seznani starše, da je bil njihov otrok spoznan za nadarjenega in pridobi tudi njihovo mnenje o otroku.

V prvi triadi se izvedeta samo prva in tretja stopnja postopka (evidentiranje ter seznanitev in mnenje staršev).

V drugi triadi (ali po potrebi v tretji) pa se izvede tudi druga stopnja postopka (identifikacija) ter se ponovno seznani starše in pridobi njihovo mnenje o otroku.

Za učence, ki so bili zaradi različnih vzrokov pri postopku odkrivanja izpuščeni, se postopek izvede v celoti v drugi ali tretji triadi.

Dokumentacija o nadarjenih se arhivira, vodi jo šolska svetovalna služba.

V prvi triadi poteka delo z nadarjenimi učenci predvsem v okviru matičnega razreda v oblikah notranje diferenciacije pouka, priporočljivo je le občasno krajše ločevanje nadarjenih učencev iz razreda (npr. pri samostojnem učenju, dodatnem pouku, raznih interesnih dejavnostih).

V drugi in tretji triadi naj bi se delo z nadarjenimi razširilo tudi na nekatere druge oblike, ki se večinoma organizirajo v okviru fleksibilne in delne zunanje diferenciacije, v okviru dni dejavnosti, pri izvajanju interesnih dejavnosti, dodatnem pouku, pri pripravi na tekmovanja, v okviru izbirnih predmetov…

O vključitvi nadarjenih učencev v posebne dodatne oblike dela morajo soglašati starši, v drugi in tretji triadi pa se upošteva mnenje učenca.

Značilnosti nadarjenih učencev

Osebnostne lastnosti, ki jih najdemo v skupini nadarjenih se nanašajo na različna področja : miselno-spoznavno, učno-storilnostno, motivacijsko, socialno-čustveno.

Miselno-spoznavno področje

 

  • razvito divergentno mišljenje (fluentnost, fleksibilnost, originalnost, elaboracija),
  • razvito logično mišljenje (analiza, abstrahiranje, posploševanje, sposobnost
  • sklepanja),
  • nenavadna domišljija,
  • natančnost opazovanja,
  • dober spomin,
  • smisel za humor.

 Učno-storilnostno področje

  • široka razgledanost,
  • visoka učna uspešnost,
  • bogato besedišče,
  • hitro branje,
  • spretnost v eni od umetniških dejavnosti (glasba, ples, risanje, dramatizacija,,,),
  • motorična spretnost in vzdržljivost.

Motivacija

  • visoke aspiracije in potreba po doseganju odličnosti,
  • radovednost,
  • raznoliki in močno izraženi interesi,
  • vztrajnost pri reševanju nalog,
  • visoka storilnostna motivacija,
  • uživanje v dosežkih.

Socialno-čustveno področje

  • nekonformizem,
  • močno razvit občutek za pravičnost,
  • neodvistnost in samostojnost,
  • sposobnost vodenja in vplivanja na druge,
  • izrazit smisel za organizacijo,
  • empatičnost.

Pri učno neuspešnih nadarjenih učencih pa pogosto najdemo naslednje značilnosti, ki jih ovirajo pri šolskem delu :

  • nezainteresiranost za šolo in udeležbo v šolskih dogajanjih,
  • strah pred spraševanjem,
  • nizka samopodoba, pomanjkanje samozaupanja,
  • nesposobnost tvornega delovanja pri skupinskem delu,
  • učenca ni možno motivirati z običajnimi spodbudami (dobrimi ocenami, nagrajevanjem pridnosti, navdušenjem učitelja ipd.),
  • slaba pozornost,
  • hiperaktivnost,
  • čustvena in socialna nezrelost.

Opredelitev nadarjenosti

V strokovni literaturi ni enotne definicije nadarjenosti.

Ena od najpogosteje uporabljenih definicij na svetu je definicija, ki je zapisana v ameriškem Zakonu o izobraževanju nadarjenih iz leta 1978.

Ta definicija najprej poudarja, da med nadarjene ali talentirane štejemo tako tiste z dejanskimi visokimi dosežki. Kot tudi tiste s potencialnimi zmožnostmi za take dosežke, in sicer na naslednjih področjih :

  • splošna intelektualna sposobnost,
  • specifična akademska (šolska) zmožnost,
  • kreativno ali produktivno mišljenje,
  • sposobnost vodenja,
  • sposobnost za vizualne in tako imenovane izvajalske umetnosti.