Delo z nadarjenimi učenci

Opredelitev nadarjenosti

V strokovni literaturi ni enotne definicije nadarjenosti.

Ena od najpogosteje uporabljenih definicij na svetu je definicija, ki je zapisana v ameriškem Zakonu o izobraževanju nadarjenih iz leta 1978.

Ta definicija najprej poudarja, da med nadarjene ali talentirane štejemo tako tiste z dejanskimi visokimi dosežki. Kot tudi tiste s potencialnimi zmožnostmi za take dosežke, in sicer na naslednjih področjih :

  • splošna intelektualna sposobnost,
  • specifična akademska (šolska) zmožnost,
  • kreativno ali produktivno mišljenje,
  • sposobnost vodenja,
  • sposobnost za vizualne in tako imenovane izvajalske umetnosti.
Značilnosti nadarjenih učencev

Osebnostne lastnosti, ki jih najdemo v skupini nadarjenih se nanašajo na različna področja : miselno-spoznavno, učno-storilnostno, motivacijsko, socialno-čustveno.

Miselno-spoznavno področje

  • razvito divergentno mišljenje (fluentnost, fleksibilnost, originalnost, elaboracija),
  • razvito logično mišljenje (analiza, abstrahiranje, posploševanje, sposobnost
  • sklepanja),
  • nenavadna domišljija,
  • natančnost opazovanja,
  • dober spomin,
  • smisel za humor.

 Učno-storilnostno področje

  • široka razgledanost,
  • visoka učna uspešnost,
  • bogato besedišče,
  • hitro branje,
  • spretnost v eni od umetniških dejavnosti (glasba, ples, risanje, dramatizacija,,,),
  • motorična spretnost in vzdržljivost.

Motivacija

  • visoke aspiracije in potreba po doseganju odličnosti,
  • radovednost,
  • raznoliki in močno izraženi interesi,
  • vztrajnost pri reševanju nalog,
  • visoka storilnostna motivacija,
  • uživanje v dosežkih.

Socialno-čustveno področje

  • nekonformizem,
  • močno razvit občutek za pravičnost,
  • neodvistnost in samostojnost,
  • sposobnost vodenja in vplivanja na druge,
  • izrazit smisel za organizacijo,
  • empatičnost.

Pri učno neuspešnih nadarjenih učencih pa pogosto najdemo naslednje značilnosti, ki jih ovirajo pri šolskem delu :

  • nezainteresiranost za šolo in udeležbo v šolskih dogajanjih,
  • strah pred spraševanjem,
  • nizka samopodoba, pomanjkanje samozaupanja,
  • nesposobnost tvornega delovanja pri skupinskem delu,
  • učenca ni možno motivirati z običajnimi spodbudami (dobrimi ocenami, nagrajevanjem pridnosti, navdušenjem učitelja ipd.),
  • slaba pozornost,
  • hiperaktivnost,
  • čustvena in socialna nezrelost.
Odkrivanje nadarjenih učencev

V postopku odkrivanja sodelujejo učitelji, šolska svetovalna služba, starši in po potrebi zunanji strokovnjaki.

Odkrivanje poteka v treh stopnjah :

  1. evidentiranje
  2. identifikacija
  3. seznanitev in mnenje staršev

1.    Evidentiranje

Poteka na osnovi različnih kriterijev brez testiranj in uporabe posebnih ocenjevalnih pripomočkov. Predlagani kriteriji :

a)    Učni uspeh – odličen, v 1. triadi se upošteva opisna ocena.

b)   Dosežki – izjemni dosežki pri likovni, glasbeni, tehnični, športni in drugih dejavnostih.

c)    Učiteljevo mnenje – ki si ga je o učencu oblikoval med vzgojno izobraževalnim procesom. Posebno pozornost mora posvetiti tistim učencem, ki kažejo znake nadarjenosti in nimajo odličnega uspeha, ki izhajajo iz socialno depriviranega okolja, drugačnega kulturnega okolja, ali imajo specifične učne ali vedenjske težave.

d)   Tekmovanja – udeležba in dobri rezultati na regijskih in državnih tekmovanjih.

e)    Hobiji – trajnejše aktivnosti za katere ima učenec močan interes in v katerih dosega nadpovprečne rezultate.

f)     Mnenje šolske svetovalne službe – oblikuje mnenje na osnovi obstoječe evidence o učencu, z vzgojiteljicami, razrednimi in drugimi učitelji, knjižničarjem in mentorji interesnih in drugih dejavnosti.

V skupino evidentiranih so izbrani učenci, ki izpolnjujejo vsaj enega od navedenih kriterijev.

2.    Identifikacija nadarjenih učencev

Zajema poglobljeno in podrobnejšo obravnavo evidentiranih učencev in vključuje naslednja merila :

a)    Ocena učiteljev – učitelji podajo oceno o že evidentiranih učencih s pomočjo posebnega ocenjevalnega pripomočka, ki naj bi zajel naslednja področja :

  • razumevanje in pomnjenje snovi,
  • sposobnost sklepanja,
  • ustvarjalnost,
  • motiviranost in interesi,
  • vodstvene sposobnosti,
  • telesno-gibalne sposobnosti,
  • izjemni dosežki.

b) Test sposobnosti – individualni ali skupinski test (npr. WISC, Ravenove               progresivne matrice…)

c) Test ustvarjalnosti (Torrancev test ustvarjalnosti)

Testa ustvarjalnosti in sposobnosti izvede in ovrednoti šolski psiholog.

Kot nadarjeni so identificirani tisti učenci, ki so vsaj na enem od kriterijev dosegli nadpovprečen rezultat : na testu inteligentnosti je IQ enak ali večji od 120, na testu ustvarjalnosti sodi rezultat med 10 odstotkov najboljših rezultatov evidentiranih učencev, na ocenjevalni lestvici za učitelje pa je učenec dobil nadpovprečno oceno na posameznem področju nadarjenosti.

Ugotovitev o tem, da je učenec nadarjen se sprejme na sestanku razrednega učiteljskega zbora, na katerem sodeluje ta tudi šolska svetovalna služba in koordinator za delo z nadarjenimi.

3.    Seznanitev in mnenje staršev

Svetovalna služba z razrednikom seznani starše, da je bil njihov otrok spoznan za nadarjenega in pridobi tudi njihovo mnenje o otroku.

V prvi triadi se izvedeta samo prva in tretja stopnja postopka (evidentiranje ter seznanitev in mnenje staršev).

V drugi triadi (ali po potrebi v tretji) pa se izvede tudi druga stopnja postopka (identifikacija) ter se ponovno seznani starše in pridobi njihovo mnenje o otroku.

Za učence, ki so bili zaradi različnih vzrokov pri postopku odkrivanja izpuščeni, se postopek izvede v celoti v drugi ali tretji triadi.

Dokumentacija o nadarjenih se arhivira, vodi jo šolska svetovalna služba.

V prvi triadi poteka delo z nadarjenimi učenci predvsem v okviru matičnega razreda v oblikah notranje diferenciacije pouka, priporočljivo je le občasno krajše ločevanje nadarjenih učencev iz razreda (npr. pri samostojnem učenju, dodatnem pouku, raznih interesnih dejavnostih).

V drugi in tretji triadi naj bi se delo z nadarjenimi razširilo tudi na nekatere druge oblike, ki se večinoma organizirajo v okviru fleksibilne in delne zunanje diferenciacije, v okviru dni dejavnosti, pri izvajanju interesnih dejavnosti, dodatnem pouku, pri pripravi na tekmovanja, v okviru izbirnih predmetov…

O vključitvi nadarjenih učencev v posebne dodatne oblike dela morajo soglašati starši, v drugi in tretji triadi pa se upošteva mnenje učenca.

Delo z nadarjenimi

PRVA TRIADA

  • notranja diferenciacija,
  • individualne zadolžitve učencev,
  • individualiziran pouk,
  • kooperativno učenje in druge oblike skupinskega dela,
  • posebne domače zadolžitve,
  • dnevi dejavnosti,
  • interesne dejavnosti,
  • hitrejše napredovanje,
  • dodatni pouk.

DRUGA TRIADA

  • notranja diferenciacija,
  • fleksibilna diferenciacija,
  • dodatni pouk,
  • individualizirani programi
  • za delo z nadarjenimi,
  • obogatitveni programi (sobotne šole)
  • interesne dejavnosti,
  • dnevi dejavnosti,
  • ustvarjalne delavnice,
  • priprava za udeležbo na tekmovanjih,
  • programi za osebni in socialni razvoj,
  • hitrejše napredovanje,
  • osebno svetovanje učencem in staršem.

TRETJA TRIADA

  • notranja diferenciacija,
  • nivojski pouk,
  • dodatni pouk,
  • individualizirani programi za delo z nadarjenimi,
  • izbirni predmeti,
  • seminarske naloge,
  • raziskovalne naloge,
  • interesne dejavnosti,
  • dnevi dejavnosti,
  • ustvarjalne delavnice,
  • priprava na udeležbo na tekmovanjih,
  • programi za osebni in socialni razvoj,
  • hitrejše napredovanje,
  • osebno svetovanje učencem in staršem,
  • svetovanje nadarjenim pri izbiri poklica.

Delo z nadarjenimi učenci izhaja iz naslednjih TEMELJNIH NAČEL:

  • širitev in poglabljanje temeljnega znanja,
  • hitrejše napredovanje v procesu učenja,
  • razvijanje ustvarjalnosti,
  • uporaba višjih oblik učenja,
  • upoštevanje posebnih sposobnosti in močnih interesov,
  • upoštevanje individualnosti,
  • spodbujanje samostojnosti in odgovornosti,
  • skrb za celostni osebnostni razvoj,
  • raznovrstnost ponudbe ter omogočanje svobodne izbire učencem,
  • uveljavljanje mentorskih odnosov med učenci in učitelji oziroma drugimi izvajalci programa,
  • skrb za to, da so nadarjeni učenci v svojem razrednem in šolskem okolju ustrezno sprejeti.

Iz preteklih delavnic

Sprehod ob reki Dravi

V ponedeljek, 11. 6. 2018, smo se udeležili tematskega terenskega sprehoda ob reki Dravi, ki sta ga v sklopu Drava festivala 2018 vodila strokovnjaka Zavoda za varstvo narave Slovenije, OE Maribor. Učencem sta predstavili dravski rečni in obrečni ekosistem, procese,...
Več o tem ...

Razstava 210 let šolstva v Staršah

V šolski knjižnici smo ob praznovanju 210-letnice šolstva v Staršah postavili razstavo o zgodovini šolstva. Zbrali smo stare šolske fotografije, spričevala, zvezke in učbenike, učne pripomočke, šolska glasila, gradivo pionirske organizacije, šolske hranilnice in...
Več o tem ...

Kviz o generalu Rudolfu Maistru

V soboto, 19. 5. 2018, so se učenci 9. razreda v mariborski kadetnici udeležili zgodovinskega kviza o življenju in delu generala Rudolfa Maistra, ki ga je ob dnevu odprtih vrat kadetnice organiziral Muzej narodne osvoboditve Maribor. Učenci so na kvizu, ki so se ga...
Več o tem ...

Projekt Medgeneracijsko branje

V letošnjem šolskem letu smo se prvič vključili v projekt medgeneracijskega branja, ki ga organizira Društvo Bralna značka Slovenije v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo z namenom, da poveže mlade in odrasle bralce ter promovira slovensko mladinsko literaturo....
Več o tem ...

Ameriški vikend

6. in 7. aprila 2018 se je na naši šoli ponovno odvijal sedaj že dobro utečen Ameriški vikend, ki ga izvaja društvo Več. Da gre za res uspešen dogodek, priča dejstvo, da se je letos kljub delovni soboti prijavilo še več otrok kot prejšnja leta. Letos nas je čakalo...
Več o tem ...

Zaključek projekta Branje ne pozna meja

V mednarodnem projektu Branje ne pozna meja / Čitanje ne poznaje granice, katerega namen je spodbujati branje, so učenci 8. razreda, ki obiskujejo dodatni pouk slovenščine, v letošnjem šolskem letu brali Omiške gusarje Alojza Majetića. Njihovi vrstniki iz Osnovne šole...
Več o tem ...

Zgodovinski kviz o zgodovini medicine v Mariboru in okolici

Na zgodovinskem kvizu na temo Zgodovina medicine v Mariboru in okolici, ki je bil 19. aprila 2018 v Scherbaumovem salonu v Muzeju narodne osvoboditve Maribor, so sodelovali učenci 6. in 8. razreda. Učenci so se na kvizu, na katerem je sodelovalo 34 ekip 19 osnovnih...
Več o tem ...

Zborovanje mladih zgodovinarjev

Zborovanja mladih zgodovinarjev, ki je bilo v sredo, 21. februarja 2018, v Muzeju narodne osvoboditve Maribor, se je udeležila Eva Lovše, učenka 4. razreda. Tema letošnjega zborovanja »Ko samo rož'ca ni bila dovolj – zdravstvena oskrba v Mariboru in okolici« je bila...
Več o tem ...

Ustvarjalna delavnica o pisavah

V sredo, 7. 2. 2018, smo izvedli ustvarjalno delavnico o pisavah, ki so se je udeležili učenci 6. razredov, saj je bila povezana z njihovo učno snovjo pri zgodovini. V delavnici so učenci oblikovali glinene tablice, izdelali bralne trakove z egipčansko pisavo, pisali...
Več o tem ...

Razstava Romi v gibanju ob dnevu spomina na žrtve holokavsta

Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki ga obeležujemo 27. januarja v spomin na osvoboditev zloglasnega koncentracijskega taborišča Auschwitz se vsako leto vključujemo v projekt »ŠOA – spominjajmo se«, ki ga organizira Center judovske kulturne dediščine...
Več o tem ...