Skoči na glavno vsebino

Delo z nadarjenimi učenci

Opredelitev nadarjenosti

V strokovni literaturi ni enotne definicije nadarjenosti.

Ena od najpogosteje uporabljenih definicij na svetu je definicija, ki je zapisana v ameriškem Zakonu o izobraževanju nadarjenih iz leta 1978.

Ta definicija najprej poudarja, da med nadarjene ali talentirane štejemo tako tiste z dejanskimi visokimi dosežki. Kot tudi tiste s potencialnimi zmožnostmi za take dosežke, in sicer na naslednjih področjih :

  • splošna intelektualna sposobnost,
  • specifična akademska (šolska) zmožnost,
  • kreativno ali produktivno mišljenje,
  • sposobnost vodenja,
  • sposobnost za vizualne in tako imenovane izvajalske umetnosti.
Značilnosti nadarjenih učencev

Osebnostne lastnosti, ki jih najdemo v skupini nadarjenih se nanašajo na različna področja : miselno-spoznavno, učno-storilnostno, motivacijsko, socialno-čustveno.

Miselno-spoznavno področje

  • razvito divergentno mišljenje (fluentnost, fleksibilnost, originalnost, elaboracija),
  • razvito logično mišljenje (analiza, abstrahiranje, posploševanje, sposobnost
  • sklepanja),
  • nenavadna domišljija,
  • natančnost opazovanja,
  • dober spomin,
  • smisel za humor.

 Učno-storilnostno področje

  • široka razgledanost,
  • visoka učna uspešnost,
  • bogato besedišče,
  • hitro branje,
  • spretnost v eni od umetniških dejavnosti (glasba, ples, risanje, dramatizacija,,,),
  • motorična spretnost in vzdržljivost.

Motivacija

  • visoke aspiracije in potreba po doseganju odličnosti,
  • radovednost,
  • raznoliki in močno izraženi interesi,
  • vztrajnost pri reševanju nalog,
  • visoka storilnostna motivacija,
  • uživanje v dosežkih.

Socialno-čustveno področje

  • nekonformizem,
  • močno razvit občutek za pravičnost,
  • neodvistnost in samostojnost,
  • sposobnost vodenja in vplivanja na druge,
  • izrazit smisel za organizacijo,
  • empatičnost.

Pri učno neuspešnih nadarjenih učencih pa pogosto najdemo naslednje značilnosti, ki jih ovirajo pri šolskem delu :

  • nezainteresiranost za šolo in udeležbo v šolskih dogajanjih,
  • strah pred spraševanjem,
  • nizka samopodoba, pomanjkanje samozaupanja,
  • nesposobnost tvornega delovanja pri skupinskem delu,
  • učenca ni možno motivirati z običajnimi spodbudami (dobrimi ocenami, nagrajevanjem pridnosti, navdušenjem učitelja ipd.),
  • slaba pozornost,
  • hiperaktivnost,
  • čustvena in socialna nezrelost.
Odkrivanje nadarjenih učencev

V postopku odkrivanja sodelujejo učitelji, šolska svetovalna služba, starši in po potrebi zunanji strokovnjaki.

Odkrivanje poteka v treh stopnjah :

  1. evidentiranje
  2. identifikacija
  3. seznanitev in mnenje staršev

1.    Evidentiranje

Poteka na osnovi različnih kriterijev brez testiranj in uporabe posebnih ocenjevalnih pripomočkov. Predlagani kriteriji :

a)    Učni uspeh – odličen, v 1. triadi se upošteva opisna ocena.

b)   Dosežki – izjemni dosežki pri likovni, glasbeni, tehnični, športni in drugih dejavnostih.

c)    Učiteljevo mnenje – ki si ga je o učencu oblikoval med vzgojno izobraževalnim procesom. Posebno pozornost mora posvetiti tistim učencem, ki kažejo znake nadarjenosti in nimajo odličnega uspeha, ki izhajajo iz socialno depriviranega okolja, drugačnega kulturnega okolja, ali imajo specifične učne ali vedenjske težave.

d)   Tekmovanja – udeležba in dobri rezultati na regijskih in državnih tekmovanjih.

e)    Hobiji – trajnejše aktivnosti za katere ima učenec močan interes in v katerih dosega nadpovprečne rezultate.

f)     Mnenje šolske svetovalne službe – oblikuje mnenje na osnovi obstoječe evidence o učencu, z vzgojiteljicami, razrednimi in drugimi učitelji, knjižničarjem in mentorji interesnih in drugih dejavnosti.

V skupino evidentiranih so izbrani učenci, ki izpolnjujejo vsaj enega od navedenih kriterijev.

2.    Identifikacija nadarjenih učencev

Zajema poglobljeno in podrobnejšo obravnavo evidentiranih učencev in vključuje naslednja merila :

a)    Ocena učiteljev – učitelji podajo oceno o že evidentiranih učencih s pomočjo posebnega ocenjevalnega pripomočka, ki naj bi zajel naslednja področja :

  • razumevanje in pomnjenje snovi,
  • sposobnost sklepanja,
  • ustvarjalnost,
  • motiviranost in interesi,
  • vodstvene sposobnosti,
  • telesno-gibalne sposobnosti,
  • izjemni dosežki.

b) Test sposobnosti – individualni ali skupinski test (npr. WISC, Ravenove               progresivne matrice…)

c) Test ustvarjalnosti (Torrancev test ustvarjalnosti)

Testa ustvarjalnosti in sposobnosti izvede in ovrednoti šolski psiholog.

Kot nadarjeni so identificirani tisti učenci, ki so vsaj na enem od kriterijev dosegli nadpovprečen rezultat : na testu inteligentnosti je IQ enak ali večji od 120, na testu ustvarjalnosti sodi rezultat med 10 odstotkov najboljših rezultatov evidentiranih učencev, na ocenjevalni lestvici za učitelje pa je učenec dobil nadpovprečno oceno na posameznem področju nadarjenosti.

Ugotovitev o tem, da je učenec nadarjen se sprejme na sestanku razrednega učiteljskega zbora, na katerem sodeluje ta tudi šolska svetovalna služba in koordinator za delo z nadarjenimi.

3.    Seznanitev in mnenje staršev

Svetovalna služba z razrednikom seznani starše, da je bil njihov otrok spoznan za nadarjenega in pridobi tudi njihovo mnenje o otroku.

V prvi triadi se izvedeta samo prva in tretja stopnja postopka (evidentiranje ter seznanitev in mnenje staršev).

V drugi triadi (ali po potrebi v tretji) pa se izvede tudi druga stopnja postopka (identifikacija) ter se ponovno seznani starše in pridobi njihovo mnenje o otroku.

Za učence, ki so bili zaradi različnih vzrokov pri postopku odkrivanja izpuščeni, se postopek izvede v celoti v drugi ali tretji triadi.

Dokumentacija o nadarjenih se arhivira, vodi jo šolska svetovalna služba.

V prvi triadi poteka delo z nadarjenimi učenci predvsem v okviru matičnega razreda v oblikah notranje diferenciacije pouka, priporočljivo je le občasno krajše ločevanje nadarjenih učencev iz razreda (npr. pri samostojnem učenju, dodatnem pouku, raznih interesnih dejavnostih).

V drugi in tretji triadi naj bi se delo z nadarjenimi razširilo tudi na nekatere druge oblike, ki se večinoma organizirajo v okviru fleksibilne in delne zunanje diferenciacije, v okviru dni dejavnosti, pri izvajanju interesnih dejavnosti, dodatnem pouku, pri pripravi na tekmovanja, v okviru izbirnih predmetov…

O vključitvi nadarjenih učencev v posebne dodatne oblike dela morajo soglašati starši, v drugi in tretji triadi pa se upošteva mnenje učenca.

Delo z nadarjenimi

PRVA TRIADA

  • notranja diferenciacija,
  • individualne zadolžitve učencev,
  • individualiziran pouk,
  • kooperativno učenje in druge oblike skupinskega dela,
  • posebne domače zadolžitve,
  • dnevi dejavnosti,
  • interesne dejavnosti,
  • hitrejše napredovanje,
  • dodatni pouk.

DRUGA TRIADA

  • notranja diferenciacija,
  • fleksibilna diferenciacija,
  • dodatni pouk,
  • individualizirani programi
  • za delo z nadarjenimi,
  • obogatitveni programi (sobotne šole)
  • interesne dejavnosti,
  • dnevi dejavnosti,
  • ustvarjalne delavnice,
  • priprava za udeležbo na tekmovanjih,
  • programi za osebni in socialni razvoj,
  • hitrejše napredovanje,
  • osebno svetovanje učencem in staršem.

TRETJA TRIADA

  • notranja diferenciacija,
  • nivojski pouk,
  • dodatni pouk,
  • individualizirani programi za delo z nadarjenimi,
  • izbirni predmeti,
  • seminarske naloge,
  • raziskovalne naloge,
  • interesne dejavnosti,
  • dnevi dejavnosti,
  • ustvarjalne delavnice,
  • priprava na udeležbo na tekmovanjih,
  • programi za osebni in socialni razvoj,
  • hitrejše napredovanje,
  • osebno svetovanje učencem in staršem,
  • svetovanje nadarjenim pri izbiri poklica.

Delo z nadarjenimi učenci izhaja iz naslednjih TEMELJNIH NAČEL:

  • širitev in poglabljanje temeljnega znanja,
  • hitrejše napredovanje v procesu učenja,
  • razvijanje ustvarjalnosti,
  • uporaba višjih oblik učenja,
  • upoštevanje posebnih sposobnosti in močnih interesov,
  • upoštevanje individualnosti,
  • spodbujanje samostojnosti in odgovornosti,
  • skrb za celostni osebnostni razvoj,
  • raznovrstnost ponudbe ter omogočanje svobodne izbire učencem,
  • uveljavljanje mentorskih odnosov med učenci in učitelji oziroma drugimi izvajalci programa,
  • skrb za to, da so nadarjeni učenci v svojem razrednem in šolskem okolju ustrezno sprejeti.

Iz preteklih delavnic

Zgodovinski kviz »Rudolf Maister – Vojanov, general in pesnik«

V sredo, 10. 4. 2024, je v mariborski Kadetnici potekal zgodovinski kviz na temo »Rudolf Maister – Vojanov, general in pesnik«. Kviz je ob Maistrovem letu organiziral Muzej narodne osvoboditve Maribor, v sodelovanju z Vojaškim muzejem Slovenske vojske. Na tekmovanju...

V sredo, 26. 10. 2022, so se nekateri učenci 6. razredov po pouku udeležili angleške delavnice na temo Halloween. Na kratko smo raziskali, od kod ta praznik izvira (še iz časov Kletov), kdaj ga praznujejo (31. 10.) in zakaj ga praznujejo(da odženejo duhove umrlih)....

Angleška delavnica – peka ameriških palačink

V okviru RaP-a Angleščina je super smo v mesecu aprilu znova ustvarjali v kuhinji. Izvedli smo dve delavnici, eno za fante in eno za dekleta, seveda sta potekali večinoma v angleškem jeziku. Skupna ugotovitev obeh skupin je bila, da je priprava ameriških palačink...

Ogled predstave Figarova svatba

14. 4. 2022 smo si z učenci višjih razredov ogledali predstavo Figarova svatba v izvedi EST (English Student Thetre) II. gimnazije Maribor. Učenci in njihovi spremljevalci smo bili nad muzikalom navdušeni, saj je poln mladostne energije, vključuje petje, ples, je...

Angleška delavnica – peka jabolčnih mafinov

Počasi že diši po praznikih in nekaj učencev iz 6. a in 6. b se je odločilo, da bo dišalo tudi na naši šoli. Ker moramo upoštevati ukrepe, smo pekli dvakrat in rezultat peke je bil obakrat odličen. Cimet, jabolka, čokolada in še nekaj osnovnih sestavin – zimsko...

Zvedavčki

V zvedavi otroški oddaji Radia Maribor Zvedavčki, ki je bila na sporedu v soboto, 27. 11. 2021, so učenke Osnovne šole Starše predstavile zanimivosti, ki so jih izbrskale iz starih šolskih kronik. Radijska novinarka, gospa Tamara Zupanič Čučnik, je posnela zanimive...

Mali simpozij 2021

Pokrajinski muzej v Mariboru je letos že devetnajsto leto zapored organiziral Mali simpozij, muzejski projekt, ki osnovnošolce spodbuja k raziskovanju preteklosti. Tema letošnjega simpozija so bili Običaji od rojstva do groba. Osnovnošolci so pripravili trinajst...

Raziskovanje in okušanje narave in kulturnega izročila v Krajinskem parku Drava

V četrtek, 30. septembra, so devetošolci Osnovne šole Starše z gospo Polono Brezovšek, strokovnjakinjo Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območne enote Maribor, v Krajinskem parku Drava raziskovali in okušali naravo in kulturno izročilo. Program je potekal v...

14. marec – dan števila π

Ob dnevu števila π bo v ponedeljek, 16. 3. 2020 ob 10.30, v učilnici TIT tekmovanje v recitiranju decimalk števila π za učence tretje triade. Prijavite se do petka, 13. 3. 2020, v šolski knjižnici. Trije najboljši učenci bodo nagrajeni. Vabljeni.

Valentinova ustvarjalna delavnica

V tednu pred valentinovim, praznikom zaljubljencev, za katerega pregovorno velja, da je »prvi pomladin, ki ima ključ od korenin«, smo pripravili ustvarjalno delavnico, v kateri smo izdelali namizno dekoracijo. Z njo bomo polepšali šolsko jedilnico. [nggallery...
(Skupno 288 obiskov, današnjih obiskov 1)
Prilagajanje dostopnosti spletišča